Srčna borbenost – to je recept za uspeh

Slovenska rokometna reprezentanca je sinoči pripotovala v Katar. Za razliko od sedme sile in skupinice navijačev, je četa Borisa Denića potovala iz Zagreba, preko Budimpešte in pristala na mogočnem letališču Hamad v Dohi. Letališču, ki ni pretirano oddaljeno od hotela, kjer domujejo Slovenci oz. kot so se na twitterju poimenovali herojska zasedba (#HeroTeam), a vožnja je bila dolga.

Stroge prometne omejitve šoferjem avtobusov ne dovolijo dirkanja, značilnega za športne avtomobile najvišjega kakovostnega razreda, ki jih je na ulicah Dohe kolikor hočeš in v katerikoli barvi. Med reprezentance najvišjega kakovstnega razreda, vsaj zaenkrat, predvsem zaradi številnih težav s poškodbami, ne sodijo Slovenci, a srčna borbenost jih lahko pripelje daleč. Tako kot je volja in borbenost pred leti daleč pripeljala Ljubomirja Vranješa. Legendarnega organizatorja igre švedske izbrane vrste. Z vsega 166 centimetri in 88 kilogrami je čaral v Golovcu, ko je tam gostoval z Redbergslidsom, kasneje pa se je v Celju pojavil tudi kot predstavnik Flensburga, kjer je danes glavni trener.

Spremljal nas je od Muenchna naprej
Ljubo, kot ga kličejo prijatelji, je bil zanesljivo najbolj cenjeno rokometno ime na letalu, ki je iz Muenchna poletelo proti Dohi. Pravzaprav nas je na to, da bo na letalu, opozorila letališka delavka, ko ga je poklicala po imenu in priimku, saj je letalo iz Hamburga imelo debelo zamudo. A to na njegovo razpoloženje ni vplivalo. Z veseljem si je vzel nekaj trenutkov za slovenske novinarje, jih pozdravil, ogovoril, nekaterim namenil tudi nekaj minut. Na prvenstvu bo imel polne roke dela, rokometno nerokometnega.

'Zdravo trener'
Vranješ velja za enega najbolj priljubljenih trenerjev v Nemčiji, Šveda pa so na letalu takoj prepoznali privrženci nemškega klubskega in reprezentančnega trenerja. "Zdravo trener,“ so ga pozdravili ob prihodu na letalo in mu zaželeli vse dobro pri delu v Dohi.