"Testiranja ni bilo mogoče izvesti, ker se je športnica brez tehtne obrazložitve odvzemu vzorca izognila tako, da se je med poskusom identifikacije izmaknila uradnici za kontrolo dopinga. Športnica se je izognila tudi vsem nadaljnjim poskusom obveščanja o predvideni kontroli dopinga," je med drugim zapisano v obrazložitvi Sloado. Enaindvajsetletna plavalka Špela Bohinc je na dan kontrole nastopala na takoimenovanem štopingu na kranjskem bazenu, ob prihodu dopinške kontrole pa dobesedno pobegnila z bazena in bila po dogodku nedosegljiva za predstavnike kluba, Plavalne zveze Slovenije in Sloada. Tekmovalka kranjskega Triglava je največje uspehe dosegala v mladinski kategoriji, ko se je trikrat uvrstila v finala mladinskega evropskega prvenstva, svojo edino medaljo na večjih tekmovanjih pa je osvojila v štafeti 4 x 200 m prosto na sredozemskih igrah v Mersinu 2013.
Bila je tudi med kandidati za nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru, saj je Sloveniji pomagala do uvrstitev na igre v štafeti na 4 x 200 m prosto, na koncu pa zaradi pravilnikov Moka ostala doma. Pravilnik določa, da lahko posamezno države na igrah zastopata le dve plavalki brez mednarodne posamične norme A. To je imela v slovenski štafeti le Anja Klinar, na mladinskem evropskem prvenstvu pa jo je ob osvojitvi brona dosegla tudi Janja Šegel, a že po roku za prijavo za Rio. V Braziliji je štafeto zastopala še Tjaša Pintar, Bohinčevo pa je zamenjala Tjaša Oder.
Že lani spomladi je slovensko plavanje pretresla dopinška afera s Tanjo Šmid, ki je bila pozitivna na dopinški kontroli na odprtem prvenstvu Srbije konec februarja 2016 v Beogradu. Aprila je dobila štiriletno prepoved nastopanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.