Saj verjetno poznate zgodbe, ko so kakšnemu slovenskemu športniku obljubili veliko in še več, na koncu pa so športniki najemali odvetnike in se borili za svoje pravice proti lastni zvezi. Imena ta hip res niso pomembna, ampak bi moral članku dodati priponko, da bi lahko naštel vse. Pred leti je glasno na mačehovski odnos države do vrhunskih športnikov opozoril atlet Primož Kozmus, udaril po mizi na 'vrhuncu' koledaskega leta, prireditvi Športnik leta. Zdi se, da se je od takrat spremenilo bolj malo, da so za vse stvari še vedno ključni pokrovitelji, najvplivnejši politiki, mestni ali državni, pa se z veseljem stiskajo športnikom in pozirajo za vseh naslovnicah ob njihovih uspehih. Češ, brez nas ne bi blesteli.
Tako je bilo tudi, ko je prvo posamično olimpijsko zlato deželi na sončni strani Alp v domovino prinesla judoistka Urška Žolnir. Z odvečnimi kilogrami od samih obljub, ki jih je prejemala z vseh strani. Tudi s stran Judo zveze Slovenije – takrat ji je predesedoval Bogdan Gabrovec. Ta isti človek je ogromno obljubljal, še najbolj mi je v spominu ostala njegova pešpot iz enega bolj oddaljenih svetovnih prvenstev v domovino, če kdo na svetovnem prvenstvu osvoji medaljo. Komedijantsko. Ni delovalo, kot motivacijski vzvod, tekmovalke so zaradi Marjan Fabjana natančno vedele, kaj narediti in pokorile elito. Tudi Lucija Polavder. Luca, ki je zelo dolgo čakala na zaposlitev pod okriljem slovenske vojske in jo po silnih mukah dočakala. Tekmovalka z bronom iz Pekinga, s sedmimi medaljami z evropskega prvenstva, s srebrom s SP v Riju.
Ni bila edina. Naslednja, ki je čakala in čakala in čakala je bila Ana Velenšek. Da je ne morejo zaposliti so ugotovili na podlagi zdravniškega pregleda, ker so laboratorijske preiskave pokazale, da njeno zdravje ni brezhibno. Beri - nekdo je moral prej skozi sito! In potem, ko so stvari prišle v javnost, je čudežno ozdravela in takoj dočakala zaposlitev. A s tem še kalvarije, ko gre za zaposlovanje judoistk ni konec. 27. maja je bila Urška Žolnir obveščena, da bo ostala brez službe pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije, saj je ukinjen program Razvoj kadrov v športu, in z 31. avgustom se zlati olimpijki, ki je bila pred očmi svetovne javnosti že oguljufana med OI v Atenah (polfinalni poraz, ki ga je videl samo sodnik in nihče drugi na prizorišču), kamor je odpotovala, kot rezerva, prekinja delovno razmerje. Žolnirjeva je mimogrede ravno zaradi omenjenega programa zapustila MORS in se priključila projektu, ki mu lahko veliko da.
In če ste pomislili, da je tu norčevanja iz judoistk konec, vam moram povedati, da se motite. Najnovejši primer je Tina Trstenjak, kandidatka za naslov svetovne prvakinje, trenutno vodilna na svetovni lestvici v kategoriji do 63 kilogramov. Morda celo nova Urška Žolnir! Ker ni maturirala, nima pogojev za zaposlitev pri Ministrstvu za obrambo RS. Fakt s katerim je seznanjena že leta, a sodi v skupino tistih, ki so med šolo in športom izbrali šport, natančneje judo. Bili in so uspešni v tem kar počnejo. To je uvidela tudi država, pripravila dokumentacijo za njeno zaposlitev, mladenka jo je izpolnila, na dodatnih usklajevanjih pa so ugotovili, da ne bo šlo. To ji sporočili v času intenzivnih priprav na svetovno prvenstvo v Astani in tekmovalko zloimili. Morda tako, da bo kimono dala na spletni oglas in pri skoraj 25 letih, pomahala v športu v slovo. In še to, na dan 3. obletnice zlate medalje Urške Žolnir v Londonu so jo obvestili o tem. Načrtno? Vse zaposlitve, ki sem jih naštel imajo skupni imenovalec, judo klub z'dežele Sankaku. Pri vseh primerih, z izjemo Trstenjakove, je bil predsednik JZS Gabrovec, danes najvplivnejši športni funkcionar v državi, ki bi lahko s sodelavci našel način, da bi se pravilniki spremenili včeraj in bi bile možne izjeme, kot je Trstenjakova. Njegovi zadnji 'napadi' na MORS so tisti iz skupine 'po toči zvoniti je prepozno'. Morda bi bilo lahko drugače … Zveza vseh zvez je na težave že opozorila, ustanovitev je blizu, morda pa tudi nove zveze, ki v aktualni sistem ne verjamejo več. In če bi bila zgodba Trstenjakove vsaj malo slovenska, takšne, kot smo jim dnevno priča na političnem parketu, bi lahko tudi Trstenjakova imela službo. Ne zadnji mesec. Že dolga leta. Mar ne?
Zaposlitve v sumljivih okoliščinah so namreč na dnevnem meniju, koliko razpisov se prireja za delovna mesta, koliko kandidatov je bitko za delovno mesto izgubilo še predenj se je prijavilo na razpis. Saj poznate razpise, zaradi razpisa ...
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.