S stališča slovenskih športnikov in športnic bodo vsa tri omenjena tekmovanja v središču pozornosti. Februarja, bolj natančno od 12. do 28., bomo pesti stiskali za predstavnike zimskih športov, ki bodo skušali v Kanadi prekiniti zdaj že osemletno sušo osvajanja medalj. Če bo v Vancouvru zdržal verjetnostni račun, po katerem Slovenija že od Lillehammerja 1994 odličja osvaja na vsakih drugih olimpijskih igrah, bomo na 21. zimskih dobili naslednike bronastih skakalcev iz Salt Lake Cityja.
Manjši bodo apetiti sredi poletja, ko se bodo v JAR predstavili najboljši nogometaši na svetu. Na zboru 32 reprezentanc od 11. junija do 11. julija bo plapolala tudi slovenska zastava; Slovenija se bo v skupini z Anglijo, ZDA in Alžirijo potegovala za premierno zmago na svetovnih prvenstvih, ki je ni dosegla na svojem krstnem SP leta 2002 v Južni Koreji.
Dober mesec po nogometnem mundialu bo sledil še košarkarski v Turčiji (od 28. avgusta do 12. septembra). Sloveniji nihče ne oporeka kakovosti in izkušenj za četrtfinale, ki bi bil korak naprej v primerjavi s prvim nastopom na svetovnih prvenstvih 2006 na Japonskem. Druga stvar pa je, ali bo uspelo novemu selektorju Memiju Bečiroviču združiti najboljše slovenske igralce v homogeno enoto, kot je to naredil Jure Zdovc in strokovni štab na evropskem prvenstvu na Poljskem.
Slovenija se je vselej doslej izkazala kot zgledna gostiteljica tekem najvišjega svetovnega ranga in verjamemo, da v prihajajočem letu ne bo nič drugače. Čakajo jo tri svetovna prvenstva. Od 17. do 23. aprila bo v Ljubljani potekalo hokejsko svetovno prvenstvo divizije 1, konec marca bo v Planici svetovno prvenstvo v poletih, sredi septembra pa bo na tacenskih brzicah še svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.