FOTO in VIDEO: Niso ga ustavili ne nalivi ne toča. Rok Puhar je presenetil že na svojem prvem maratonu

Zadnje čase se veliko govori o tem, ali je sploh možno preteči maraton v manj kot dveh urah. To so res neverjetni dosežki. Ali je možno, bo kmalu znano, saj ta konec tedna v Monzi poteka finale projekta Breaking2, ki ga sponzorira Nike. To je projekt, katerega snovalci so precej predrzno napovedali skoraj za tri minute boljši rezultat od aktualnega svetovnega rekorda Kenijca Dennisa Kimetta, ki ga je postavil septembra 2014 v Berlinu.

Prvi maraton pretekel v dežju, toči, vetru in mrazu

Slovenci imamo kar nekaj dobrih tekačev, med njimi tudi maratonce, zadnje čase pa se več govori o mladem upu Roku Puharju, ki je na svojem prvem maratonu aprila letos v nemškem Hamburgu postavil normo za svetovno prvenstvo v atletiki avgusta letos v Londonu, hkrati pa presenetil z neverjetno dobrim rezultatom, saj je maratonsko preizkušnjo zaključil s časom 2:18:22 in 14. mestom. Takšen debi še ni nikomur od slovenskih tekačev uspel in Puhar je lahko na svoj uspeh upravičeno ponosen. Še posebej, ker ga je že na drugem kilometru maratona presenetil dež, nato pa dvakrat tudi toča. Zadnji del tekme je maratoncem nagajal še veter, a Puharja razmere niso spravile iz tira. Še več. Pravi, da neke krize ni občutil, le utrujenost, zadnjih 300 metrov do cilja, ko je videl, kako dober ima rezultat, pa je samo še užival v uspehu. In to v uspehu, ki je marsikoga presenetil.

"Rezultat je bil po pričakovanjih. Za to sem se pripravil in priprava je bila res dobra, da sem lahko ob vseh pogojih speljal tekmo, kot sem si jo zamislil," pravi Puhar, ki se je na maraton v Hamburgu začel pripravljat takoj po lanskem ljubljanskem maratonu. Tekma v Hamburgu je bila vremensko res neugodna, pravi in dodaja: "Na drugem kilometru je najprej začelo deževati, pa dež ni bil napovedan, nato pa je začela padati toča. In to do šestega kilometra. Bil sem presenečen nad sabo, da sem vse to tako dobro sprejel. Cesta je bila poplavljena, videl nisem nič, občutek pa je bil, kot da tečem po snegu, ker sta se voda in toča zmešala. Zadnjih deset kilometrov je bilo še eno obdobje, ko je spet padala toča, drugače pa je nagajal veter. Ampak mislim, da sem bil tako zelo zbran, da me ni moglo nič zmesti," pravi Puhar.

V London odhaja po podoben rezultat in dobro uvrstitev

Junija ga čaka evropski pokal v teku na 10.000 metrov v Minsku, kjer si želi teči pod 30 minutami, nato pa bo vse moči in priprave usmeril v SP v Londonu. Nekih velikih pričakovanj glede Londona nima, saj si želi še enkrat dobro odteči maraton. "Poskusil bom teči čim bolj blizu rezultatu v Hamburgu, kar mi bo prineslo dobro uvrstitev," pravi Puhar, ki daje vtis tekača, ki v teku uživa in raje niza prijetna doživetja, kot pa kolajne okoli vratu. Čeprav je videti, da se jih ne bi branil. Puhar namreč upa, da bo nekoč prišel med najboljše tri maratonce v Sloveniji, glede na to, da je star komaj 24 let in da že sedaj preseneča z odličnimi rezultati, pa je jasno, da ima pred seboj še dolgo ter uspešno kariero in da mu kaj takšnega ne bo težko doseči.

"V teku enostavno uživam. Te občutke je težko opisati. Super je, ko si postaviš določene cilje in jih poskušaš doseči, pa ne mislim na tekmovalnost, ko želiš nekoga prehiteti, pač pa doseči tisto, kar si si zadal. Fino pa je tudi, ko lahko vidiš svoj napredek," navdušeno pripoveduje 24-letnik, ki ima močno podporo družine in prijateljev.

Vse se je začelo s stavo

Na vprašanje, kdo ga je navdušil za tek, odgovarja, da se je vse skupaj začelo leta 2008, ko je s svojo mamo, ki je takrat tekla na rekreativnih tekih, stavil, da jo lahko prehiti na ljubljanskem maratonu. Nato je nastopil še na trojkah ter gorenjskem tekaškem pokalu, kjer je dosegel lepe rezultate. Leta 2010 je nato začel resno trenirati in že kmalu začel dosegati lepe uspehe. Pravi, da ima nekoliko drugačen pristop od drugih, kar je po njegovem mnenju tudi razlog, da je v tako kratkem času uspel.

Poleg dosežka na maratonu v Hamburgu ima Puhar dober rezultat tudi v polmaratonu. Letos je v Veroni postavil osebni rekord s časom 1:05:47. Prav tako je kar trikratni državni prvak v krosu. Na vprašanje, katera disciplina mu je sedaj najbolj pri srcu, pa Puhar odgovarja sveti gral vseh tekačev – maraton.

Puhar je kritičen do sistema treningov: 'Trening ni tekma'

Zaenkrat trenira večinoma kar sam in iz njegovih izjav ter rezultatov je jasno, da je našel zase idealen trening. Pravi, da je našel svojo pot, ki je očitno prava in zato pri njej ostaja. Je pa odprt za kakršno koli sodelovanje. Nekaj nasvetov za priprave mu daje trener iz Švice, prvomajske praznike pa je preživel na pripravah ob morju s svojim atletskim klubom Triglav iz Kranja, a je, kot pravi, sistem teh treningov in priprav napačen. "Sem razmišljal tudi o tem, da bi po koncu aktivne kariere postal trener. Enostavno zato, ker se ne strinjam s sistemom treningov, ki ga imamo doma,« pravi Puhar. »V bistvu sistema ni. Zelo žalostno je gledati mlade atlete, ki se na treningih ubijajo namesto, da bi prišli postopoma do želenega rezultata," pravi in dodaja, da bi rad nekoč ta sistem spremenil. "Otroke je potrebno naučiti, da trening ni tekma. Da tečejo z rezervo in da nimajo prevelikih pričakovanj. Mladinske tekme so resda zanimive, a če hočejo postati atleti, se je temu potrebno tudi kdaj odpovedati," pojasnjuje Puhar.

Finančne podpore za atlete ni

Razmere za mlade atlete v Sloveniji niso ugodne. Puhar je lani zaključil s šolanjem, službe še ni našel, a je tudi v dilemi, če bi se sploh zaposlil oziroma, kje se zaposliti. Namreč, če se zaposli, ne bo mogel več toliko trenirati in se pripravljati za vrhunske rezultate, če si ne najde nekega vira dohodkov, pa bo prav tako ostal brez sredstev za nakup opreme ter ne bo mogel trenirati in se udeleževati tekmovanj. Finančno ga je podprl le atletski klub za katerega tekmuje, s strani Atletske zveze Slovenije pa je dobil zgolj pismo s čestitko. "Finance so predvsem problem pri maratonu, ker ti potrebuješ čas za trening in še za regeneracijo. To pa pomeni, da je treniranje težko združiti s službo, kar prinese še te stroške s sabo. Finančno trenutno v Sloveniji ni nič. Tudi s strani Atletske zveze Slovenije, kot sem izvedel, ne bo podpore, zato je prihodnost še precej negotova," razočarano ugotavlja Puhar, ki ima sedaj na izbiro dve možnosti. In sicer, da si poišče sponzorje in polno trenira za uspehe, ali pa da se zaposli in poskuša ob službi trenirati, kar pa je zelo zahtevno in ni optimalno.

Maraton pod dve uri? 'To je tako kot, da bi rekli, da bo Bolt tekel pod 9 sekund'

Na vprašanje, ali ima tudi sam mejnike, ki jih želi doseči, preseči, Puhar odgovarja pritrdilno, a jih ne želi razkriti. Je pa, tako kot Roman Kejžar (slovenski maratonec z državnim rekordom), prepričan, da meja dveh ur za maraton ni dosegljiva. Ne še. "Naj ne bi bilo izvedljivo, zagotovo ne. Že polmaraton pod eno uro je neverjeten dosežek. Mislim, da tekači ta trenutek tega niso zmožni. Tudi tekači, ki bodo to poskusili, so po osebnih rekordih zelo oddaljeni od tega. Tudi njihova trenutna forma, razen Kipchoge, ne kaže, da bi se kaj takšnega dalo," pravi Puhar. "Ti rezultati od dveh ur in dveh minut pa tja do dveh ur in štirih minut so zelo vprašljivi glede dopinga, če pa govorimo o času pod dve uri, pa doping sploh ni več vprašanje."

'Glede dopinga za nikogar več ne bi dal roke v ogenj'

Puhar na vprašanje, koliko je dopinga v tekaškem svetu, odgovarja: "Kolikor sem do sedaj spoznal ta svet, ne bi dal za nikogar več roke v ogenj. Enostavno se je izkazalo, da so mogoče celo vsi v to vpleteni. Vsak bo seveda rekel, da ni. Imel sem nekaj kolegov iz Italije, za katere sem mislil, da so korektni, pa so jih zadnje leto dobili," razočarano ugotavlja Puhar, ki je sicer do sedaj prestal dve doping kontroli.

Največji vzornik Gebreselassie

Med Slovenci je Puharjev veliki vzornik Roman Kejžar, med svetovno elito pa Etiopijec Haile Gebrselassie, ki ni le dober tekač, pač pa tudi dobra osebnost, pravi Puhar. "Tisto, kar je dobil od teka, je dal tudi nazaj drugim generacijam, jim pomagal. Po njem bi se lahko zgledovali tudi drugi športniki. Pomaga Etiopiji na športni in tudi politični ravni," pravi Puhar, ki upa, da bo tudi sam nekoč lahko toliko naredil za druge.