Da s svojo državo – za razliko od Diega Maradone in Peleja – nikoli ni postal svetovni prvak, so mu dolgo očitali tisti, ki so trdili, da Lionel Messi kljub sedmim zlatim žogam in malemu morju ostalih nagrad vendarle ni najboljši vseh časov. Pred osmimi leti se mu je naslov svetovnega prvaka v Braziliji izmuznil v finalu. V zadnjem poskusu v Katarju pa mu je s kapetanskim trakom okoli levice le uspel še zadnji korak na poti do večne slave.
Finale proti Franciji je bil njegov 26. nastop na mundialih, s čimer je podrl prejšnji rekord Lottharja Matthäusa (25). Njegov drugi zadetek v 109. minuti finala je bil zanj že 13. na svetovnih prvenstvih, ob tem je zbral še osem asistenc. Skupno je sodeloval pri 21 zadetkih. To je več od katerega koli drugega nogometaša v zgodovini svetovnih prvenstev.
V Katarju je bila zgodovinska tudi njegova konstantnost. Dvakrat je zadel v skupinskem delu in nato na prav vsaki stopnički izločilnih bojev. Da, uganili ste, tudi to pred njim ni uspelo nikomur. Za nagrado je pred več deset tisoč argentinskimi navijači v zrak dvignil najbolj čislano lovoriko v svetu nogometa. Le nekaj minut po tem, ko je iz rok prvega moža Fife prejel nagrado za najboljšega posameznika turnirja. Kot prvi v zgodovini že drugič.
V Katarju je presegel mejnik tisoč tekem na profesionalnem nivoju. Doslej je na 1003 zabil 793 golov, zraven pa osvojil prav vse možne lovorike na klubskem in reprezentančnem nivoju. Zato ne bi smeli biti presenečeni, da bo večna debata o najboljšem vseh časov vsaj za nekaj časa potihnila.
Le za nekaj časa? Zakaj?
Ker je francoski zvezdnik Kylian Mbappe prav v nedeljo vnovič glasno potrkal na vrata elitne druščine največjih vseh časov. Postal je prvi v zgodovini s štirimi goli v finalih svetovnih prvenstvih. Poleg njega se lahko le štirje (Vava, Pele, Paul Breitner in Zinedine Zidane) pohvalijo, da so zadeli v dveh različnih finalih. Le Anglež Geoff Hurst davnega leta 1966 je v finalu dosegel hat trick.
Mbappe si je za lov za 11 let starejšim klubskim soigralcem iz vrst PSG-ja pripravil dobro izhodišče. A pot do Messijevega nogometnega trona, ki ga Argentinec od minule nedelje brez kančka dvoma zaseda sam, bo vendarle še dolga. Sedem zlatih žog, pet zlatih kopačk, štirje naslovi Lige prvakov in enajst iz državnih prvenstev so dobra priloga večnosti, za katero je dokončno poskrbel veličasten nedeljski finale.
Če si bo želel, bo igral tudi na prihodnjem SP
Messi je že pred začetkom turnirja v Katarju izjavil, da bo to zagotovo njegov zadnji mundial. Po zmagi nad Francijo v finalu je povedal, da se še ne misli ustaviti in da bi rad še nekaj tekem užival v vlogi svetovnega prvaka. Da bo počakal na SP 2026, pa ni namignil.
V povsem drugačnem tonu je govoril argentinski selektor Lionel Scaloni, ki je dejal, da se bo za Messija vedno našlo mesto v reprezentanci, čeprav bo v času naslednjega SP star že 39 let. "Moramo prihraniti mesto zanj čez štiri leta. Če si bo želel biti zraven, zagotovo bo. Več kot zasluži si, da sam odloča o svoji prihodnosti. Lahko sem le počaščen, da sem bil njegov selektor," je dejal Scaloni, ki je bil s 44 leti najmlajši selektor v Katarju.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.