Kek: To moštvo šele prihaja v prava leta!

A na žalost se poslavljajo po prvem delu. "Fantom bi privoščil, da ostanejo še nekaj dni v Afriki že zaradi vloženega truda, trpljenja. Ampak to je šport. Zdaj je vsem težko. Upam, da bodo dvignili glave, da bodo znali iz tega izvleči največ. Take stvari lahko doživi le športnik. Zelo sem ponosen na to, da smo še vedno enotni, da bodo ljudje znali to ceniti in ko se v soboto vrnemo domov, upam, da bo Slovenija znala pokazati čustva tako, kot so jih fantje," je povedal Matjaž Kek. Potem ko je bil slednji pred približno dvema letoma tik pred "odstrelom", saj so ga tako zaradi slabe igre reprezentance kot tudi želje po vnovičnem vpoklicu tvorca prve slovenske nogometne pravljice Srečka Katanca, je zdaj kljub neuvrstitvi med najboljših 16 skupaj z igralci športni junak številka 1 v Sloveniji. Z vsem spoštovanjem do dobitnikov olimpijskih kolajn in nosilcev drugih uspehov v prvi polovici letošnjega leta. Kek je po skromnem začetku v članski vrsti, ko je nasledil razglašeno zapuščino Branka Oblaka, s svojimi pomočniki relativno hitro našel hrbtenico ekipe. To sestavljajo vratar Samir Handanović, branilec Boštjan Cesar, vezist Koren ter napadalec Milivoje Novaković. Okrog te četverice je zbral karakterno primerne in kakovostno dovolj dobre nogometaše, da tvorijo celoto, ki jo je težko ukaniti. To so že doslej dobro vedeli Slovaki, Rusi, Alžirci, Američani in še kdo, to zdaj vedo tudi v Angliji, pa čeprav so bili njihovi igralci, roko na srce, večji del tekme boljši tekmec in so zasluženo zmagali. Slovenska vrsta je na tem SP kljub neuresničeni želji navdušila s homogenostjo, z disciplinirano in dobro organizirano igro, ki ji je prinesla tako prve točke kot tudi prvo zmago na mundialih. Po teh sta bila tudi želja in zastavljeni cilj priti iz skupine zelo blizu.

Po tesni zmagi proti Alžiriji so Kekovi izbranci z izvrstnim prvim polčasom povozili ZDA in vodili že z 2:0. Toda padec koncentracije in preveč previdna igra v nadaljevanju sta se izkazali za usodno. Namesto rešilnih šest je imela Kekova četica – še vedno na prvem mestu v skupini – pred zadnjim krogom "le" štiri točke. Če bi slovenski nogometaši zdržali tisti drugi polčas, bi danes ne glede na izid v Port Elizabethu in Pretorii vsi poročali o zgodovinskem dosežku in glede na napovedi strokovnjakov celo o pravi senzaciji. Tako pa sta pred zadnjim krogom v mnogočem o slovenskem nadaljevanju – v primeru poraza z Anglijo – odločali tudi ameriška in alžirska vrsta na medsebojni tekmi ter na žalost morali obe igrati na zmago. Tri točke na tem dvoboju je uspelo odnesti ZDA, ki so tako skupaj z Anglijo v drugem delu južnoafriškega SP. Slovenci pa se poslavljajo od juga Afrike. A vseeno z dvignjenimi glavami. "Zase osebno ne vem, kaj naj povem. Mogoče je bilo to vse z moje strani v slovenski reprezentanci. Ampak saj veste, jaz sem najbolj nevaren za kakšno noro izjavo na novinarskih konferencah, zato bom raje molčal," je po tekmi z Anglijo nekoliko skrivnostno dejal Kek in dodal, da je razloge za "neuspeh" treba iskati v sebi, da je treba še veliko postoriti tudi na fantih in da je pač potrebna kilometrina. "Iz slovenskega zornega kota je težko pričakovati, da se bo reprezentanca na vsaki dve leti uvrščala na veliko tekmovanje. Je pa dejstvo, da to moštvo prihaja v prava leta. Če bomo znali izkoristiti ves potencial, bomo še boljši in enotnejši. Če pa prav ta potencial pustimo, da gre v nič, potem smo svetovni idioti," je zaključil Kek.