Chelsea je bil na pragu druge zaporedne uvrstitve v finale najprestižnejšega mednarodnega evropskega klubskega tekmovanja, a se mu je izmuznil iz rok v samem finišu tekme. Predstava na Stamford Bridgeu ni bila lepa za oko. Prevladovala je modra in preudarna taktika gostiteljev, ki jo je skoval premeteni menedžer Guus Hiddink in ki je delovala praktično na podobni osnovi kot v Barceloni na stadionu Camp Nou. Vseh devetdeset minut so Chelseajevi nogometaši striktno stali "za žogo" in z ogromno teka pokrivali prostor na svoji polovici ter s podvajanjem na igralcu, ki je imel v nogah žogo, onemogočali vse poskuse Barceloninih virtuozov, da bi prišli do gola vratarja domačih Petra Čecha.
 

Chelseajev gol v 9. minuti, s fantastičnim strelom ga je dosegel Michael Essien, ni bistveno spremenil razmerja moči na igrišču. Katalonci so prevladovali v posesti žoge, a si v prvih petinštiridesetih minutah niso pripravili niti ene prave priložnosti. S številnimi kratkimi podajami so sicer Lionel Messi, Andres Iniesta in soigralci prihajali do roba kazenskega prostora Chelseaja, potem pa so naleteli na trd obrambni zid, ki je bil za može trenerja Josepa Guardiole prečvrst, da bi ga lahko prebili. Hiddinkova četa tudi v nadaljevanju ni spremenila igralnega načrta. Z discipliniranim in organiziranim branjenjem je prežala na protinapade, v katerih je bila zelo nevarna, a žal premalo konkretna, kar jo je na koncu stalo poti v finale. Pri tem ni za pozabiti, da je pomembno vlogo odigral tudi norveški sodnik Tom Henning Øvrebø, sicer po poklicu psiholog iz Osla, ki bi lahko kar nekajkrat brez slabe vesti pokazal na belo točko za domače, a tega ni storil. V 66. minuti je z rdečim kartonom kaznoval Erica Abidala, ki je podrl prodirajočega rojaka Nicolasa Anelko, a tudi samo z desetimi možmi je bila Barcelona še naprej več pri žogi. "Modri" so se še naprej držali v obrambi in niso znali kaznovati dejstva, da jim Katalonci ponujajo ogromno prostora za protinapade, ki bi ga morali takšni asi, kot so Frank Lampard, Michael Ballack, Didier Drogba in drugi izkušeni možje, znati izkoristiti. Zato je prišla kazen, in to v najslabšem možnem trenutku. Andres Iniesta je v 93. minuti sprožil edini strel Barcelone na tekmi v okvir vrat in čudežno zadel za finale: "To je bil gol, ki smo si ga zaslužili. To je bil eden od mojih najsrečnejših trenutkov v življenju. Garali smo celo tekmo in na koncu smo bili za to nagrajeni."

Poti v Rim se je zelo veselil tudi Samuel Eto'o. "Verjeli smo do zadnjega trenutka. Trener Guardiola mi je med tekmo tisočkrat dejal, da moramo verjeti, in to je bilo ključno," je bil redkobeseden, a zelo srečen odlični Kamerunec, ki mu tokrat ni šlo vse od nog. Z uvrstitvijo v finale je bil presrečen tudi trener Barcelone Guardiola: "Naredili smo ogromno stvar. Ali smo dali čudežni gol? Sploh ne. Odločili sta naša odločnost in želja ter seveda malo sreče in velika nadarjenost Inieste. Vesel sem, da smo se prebili v finale in da smo pokazali, iz kakšnega testa smo." Strateg Kataloncev pa se je dotaknil tudi nasprotnika. "Chelsea je igral bojazljivo in na protinapad, mi smo želeli igrati nogomet. Doma se tako ne igra," je 38-letni trener okrcal igro gostiteljev. Ti so bili po tekmi besni kot risi predvsem na norveškega sodnika Øvrebøja.

(Foto: Reuters)

"Menim, da smo bili okradeni in da se nam je zgodila krivica. Videl sem najmanj tri ali štiri položaje v igri, ki so bili čiste enajstmetrovke za nas," je po tekmi bentil čez delilca nogometne pravice domači šef stroke Hiddink, ki je možem v črnem ob odhodu z igrišča zabrusil nekaj krepkih na njihov račun, česar niso spregledale niti na gosto posejane kamere na stadionu. "Obstaja mešanica jeze in razočaranja. Vsi delamo napake, trenerji, igralci in sodniki, tega se zavedam in to spoštujem. Ampak kar je preveč, je pa le preveč. Slabšega sojenja v karieri še nisem videl in ga nisem bil deležen, zato sem jezen. Razočaran sem zato, ker nismo izkoristili, kar smo imeli na dlani. Taktično smo igrali odlično," je bil poln adrenalina nizozemski strateg, ki je med tekmo deloval zelo mirno. Še bolj oster od svojega šefa je bil Didier Drogba, ki se ni mogel zadržati. Norveškemu sodniku je takoj po tekmi jezno žugal s prstom v obraz in mu zabrusil: "To je prekleta sramota," kar so seveda posnele številne kamere. Velikega veselja ob uvrstitvi v finale pa ni skrival predsednik Barcelone Joan Laporta. "To ni samo sreča. To je neke vrste pravica. Naša igra temelji na uživanju, talentu, podajah, preigravanjih in vseh tistih stvareh, ki jih imajo ljudje radi. Mi igramo nogomet, ker ga ljubimo, in zato smo bili nagrajeni," je prešerno razlagal predsednik Barce, ki je prepričan, da bo tudi finale v Rimu zelo podoben tej londonski tekmi.