KOMENTAR: Solze sreče ali razočaranja?

Na dirkaški "paddock" je na vzhodni strani že legla tema in vrvež pred garažami se je že zdavnaj polegel. To je najlepši del dneva. Ljudje so se razkropili po hotelih in le nekaj luči v garažah ter nežno rjovenje dirkalnega motocikla iz ene izmed njih naznanja, da mehaniki nekaterih ekip še vedno opravljajo svoje delo. Pozno v noč spreminjajo še zadnje nastavitve, iščejo prave rešitve, preizkušajo nov menjalnik ali odpravljajo posledice padca. Kdo ve? Navsezadnje niti ni važno.

Pomembno je le to, da je v nedeljo sila velik dan. Največji v dirkaškem letu. Zaključuje se še ena tekmovalna sezona in ni lepšega zaključka, kot je zadnja dirka v letu, ki ob tem še odloča o naslovu prvaka. Napetost med vsemi prisotnimi je takšna, da bi jo lahko rezal z nožem. Zdi se, kot da v "paddocku" vse brni nekako tako, kot bi stali pod visokonapetostnim daljnovodom. V nedeljo bo adrenalin dosegel vrhunec.

18 dirk šteje letošnja sezona. To je 18 vikendov, prežetih s trudom, pogumom, potovanji, delom, veseljem, solzami, zmagoslavjem in nemalokrat tudi z razočaranji, porazi in bolečino. Pravzaprav se bo jutri šele osemnajstič v zgodovini zgodilo, da bomo obračun za naslov prvaka dobili v zadnji dirki sezone. In to v najstarejši panogi avto-moto športa na organiziranem svetovnem prvenstvu, ki se dogaja vsako leto že vse od davnega leta 1949, ko je bila na sporedu prva dirka. To je eno leto pred začetkom avtomobilističnega svetovnega prvenstva, ki ga danes poznamo pod imenom Formula 1.

Osemnajstič v zgodovini motociklističnih dirk in tretjič na tehnično zahtevni in zaviti stezi v Valencii bomo torej spremljali boj, ki je za nekatere le še teoretično odprt.  Pa je res tako? Ni!  Res je, da ima tako gledano Španec Marc Marquez s Hondo precej več možnosti, saj pred Italijanom Andreo Doviziosom z Ducatijem vodi za 21 točk. To najprej pomeni, da bi moral Andrea Dovizioso zmagati jutrišnjo dirko. To je sicer možno saj je Dovizoso letos dobil že 6 dirk, a ob poplavi dobrih dirkačev, ki že imajo odlične rezultate na tej stezi, seveda ne bo lahko. Ne samo Marquez, tudi oba Yamahina dirkača Valentino Rossi in Maverick Vinales, si bosta tu želela zmage, čeprav jima na prostih treningih ni šlo dobro. In jasno je tu še hitri Španec Dani Pedrosa, ki si želi zmage na zadnji dirki pred domačimi navijači. 

Pedrosa bi z zmago dvakrat “zmagal”. Osvojil bi prvo mesto in jasno pomagal moštvenemu kolegu Honde, do naslova prvaka. Pa Johan Zarco, Cal Crutchlow in morda tudi Andrea Ianonne. Prav vsi bodo trd oreh. Lačni so dobrih rezultatov in malo jim je mar za Doviziosa in njegov prvi naslov. Še najmanj nevaren Doviziosu je pravzaprav dirkač, ki ima jutri zares velike možnosti za zmago. Svojo prvo z Ducatijem. Nekdanji svetovni prvak Jorge Lorenzo, bi si prve letošnje zmage želel bolj kot česarkoli, a mu je seveda jasno, če bo ob koncu dirke vodil in bo Dovizioso za njim …

Vsakdo ve. Lorenzo bo moral Doviziosa pustiti predse, če bodo možnosti za naslov še vsaj približno odprte v drugi polovici dirke. Če te možnosti ne bo, potem sem prepričan, da bodo pri Ducatiju pustili zmagati tudi Lorenzu. Ampak to še ni vse. Dovizioso mora navsezadnje premagati sebe in svoj motocikel. Steza v Valencii ni ljuba ne DesmoDoviju in ne rdečemu Ducatiju. Preveč tehnična je in zavita, s 4005 metri dolžine  je speljana na zelo majhnem prostoru in bolj spominja na kartodrom, kot pa na pravo stezo dirk motoGP z dolgimi ravninami ter močnim pospeševanjem in zaviranjem, ki zadnja leta tako ustrezajo močnim in hitrim Ducatijem, kjer motocikel lahko zadiha s polnimi pljuči. 

A vendar. Četudi Dovizioso premaga sebe, konkurenco in motocikel, še ni zmagovalec. Še zdaleč ni prvak. Njegov edini letošnji konkurent odloča tako o svoji kot tudi njegovi usodi. Nori španski mladenič, lepotec in neustrašni Robin Hood motociklističnega dirkanja iz plakatov sten najstniških sob, ki rad pleše "rock and roll" je pravo nasprotje skromnemu in tihemu družinskemu človeku in očetu, ki s svojimi dekleti poletni dopust rad preživlja v avtokampih po hrvaški obali. Marquez in Dovizioso sta morda celo dva največja karakterna kontrasta motociklističnega dirkanja novejše dobe. Zdi se, da lepo ponazarjata, kako živopisano je v zadnjih letih motociklistično dirkanje. 

Četudi Dovizioso jutri zmaga, mora Marquez zaključiti najmanj na enajstem mestu in naslov bo ostal v Španiji. Kaj pa je Marquezu, pripeljati v cilj med enajstimi najboljšimi, se boste nemara vprašali? Mala malica! Res je, kadar pride v cilj je zagotovo med trojico ali vsaj peterico najboljših. To drži. Ampak najprej je seveda potrebno priti v cilj. Marc Marquez je v letošnji sezoni, do trenutka, ko nastaja tale zapis, vknjižil kar 26 padcev. Tudi za deseto ali enajsto mesto je v razredu motoGP potrebno peljati izjemno hitro. Dirkač včasih še hitreje stori napako, kadar ne vozi povsem zbrano in povsem na meji. Koncentracija lahko le za hip popusti, zgodi se napaka in le trenutek nepazljivosti je dovolj, da se znajde v pesku. Sanj je konec.

Kljub prednosti ki jo ima, bo jutri Marc Marquez pod veliko večjim pritiskom kot Andrea Dovizioso. Dovizioso v bistvu nima izgubiti kaj. In tudi ne odloča v celoti sam o svoji usodi. Zanj ni taktiziranja. Odpeljati mora na vse ali nič. Voziti mora na polno in brezkompromisno. Na zmago. Tudi za ceno padca. Ob tem pa lahko le upa, da Marquez stori kakšno napako.

Marc Marquez pa ima večino niti v svojih rokah. Paziti mora na Doviziosa in predvsem ostati na dveh kolesih. Ob tem pa mora jasno poskrbeti, da v cilj pripelje med deseterico najboljših. Ampak heej…, saj to je vendar Marc Marquez. Stavim, da ima v glavi drugačen plan. Če bo le lahko, bo vozil na zmago. Poizkusil bo osvojiti prvo mesto in svoj naziv najboljšega na svetu potrditi z zmago. Tako se dela. Zmaguje se pač vedno v velikem slogu.

Ali Marquez ali Dovizioso?  Številni so me spraševali, kdo bo prvak. Ne vem. Nekaj pa mi je jasno. Da nas v nedeljo čaka zanimiva dirka in da bodo še kako pomembne kvalifikacije in štartna mesta dan pred tem. Valencia je namreč steza kjer je izjemno težko prehitevati. Nemalokrat v zadnjih letih se je že zgodilo, da je dirko dobil dirkač, ki je vodil ob začetku. Štart bo ključnega pomena, ob tem pa je seveda še kako nevaren prvi ovinek v gneči. Marquez in Dovizioso morata v uvodnih krogih paziti, da ju kdo od vročekrvnih konkurentov ne zbije po tleh.

In za konec. Se še spominjate zadnje dirke sezone, Valencia leta 2006. Enak dan je bil kot bo jutri. Sončno in nekje okrog 25 stopinj v zraku. In enaka napetost pred dirko. Ne povsem enaka, ampak na moč podobna situacija je bila, kot je letos.  Valentino Rossi bi v bistvu moral le še dostojno zaključiti dirko in bi vnovič postal prvak. Tako bi danes imel v žepu okroglih deset naslovov prvaka, ki si jih tako želi. 

Pa bogovi takrat niso bili na njegovi strani. Rossi je padel. Tribune so obnemele in dirkaški svet se je ustavil. Naslov je bil izgubljen in vse skupaj je izgledalo kot v cenenem holywoodskem filmu. Naslov prvaka je tako pripadel simpatičnemu Američanu Nickyju Haydnu, ki je tistega leta zmagal na le dveh dirkah sezone in bil, dirkaško gledano, precej šibkejši od dirkaškega doktorja. Rossi je v prikritih solzah in razočaran zapustil dirkališče, Nicky Hayden pa je v solzah sreče v krogu svoje družine praznoval svoj prvi in edini naslov prvaka.

Kdo bo letos točil solze sreče in kdo solze razočaranja bo jasno po VN Valencie. Možno pa je seveda oboje. Italijan Andrea Dovizioso ali Španec Marc Marquez. Glejte nas na Kanalu A in VOYO, začenjamo ob 12:00.