Nogomet in košarka sta v Sloveniji spodbudila takoimenovani športni turizem. Nogometaši so leta 2000 z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo povzročili prvo 'športno romanje' v Amsterdam, košarkarji pa so ga nadgradili 2005 z evropskim prvenstvom v Beogradu. Od tedaj so velika košarkarska tekmovanja obarvana tudi zeleno oziroma v zelenih majicah slovenskih navijačev. Po Beogradu 2005 je sledil Alicante 2007, pa nato legendarna Poljska s Katovicami, nato svetovno prvenstvo v Turčiji, nekoliko manj obiskan in oddaljen eurobasket v Litvi 2011 ter nazadnje svetovno prvenstvo v Španiji. Povprečno je bilo na teh tekmovanjih 3500 Slovencev.
V Zagrebu se je ta številka dvignila za vsaj 500 duš, kot pravijo slovenski košarkarji, njihov šesti igralec na parketu, ali kot menijo številni novinarji iz različnih držav - "number one in Zagreb" (številka ena v Zagrebu). Slovenci na tribunah športnih objektov slovijo po pisani odpravi: obveznih zelenih majicah, šalih, različnih navijaških rekvizitih, pobarvanih obrazih, ... v Zagrebu pa tudi po pivu v roki, saj hrvaška zakonodaja ne prepoveduje točenja alkohola na športnih prireditvah. V hrvaški prestolnici navdušuje tudi njihov pevski repertoar. Stalnice, kot so: Kdor ne skače, ni Slovenc, Mi Slovenci ali Dajmo Slovenci, je v Zagrebu obogatil možakar iz Žalca in s trobento. Tako je med tekmo z Gruzijo po Areni grmela partizanska Hej brigade, Mežkova Siva pot in Slakova V dolini tihi.
Slovenija bo v Zagrebu igrala še tri tekme. V torek z Nizozemsko, v sredo z Grčijo in v četrtek proti Makedoniji. Vse tri tekme so na sporedu ob 15. uri, po nekaterih podatkih pa bo na prvih dveh tekmah zagotovo več kot 3000 Slovencev, medtem ko je za obračun z Makedonijo na voljo še nekaj vstopnic.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.