Tomaž Humar na brniškem letališču. (Foto: Damjan Žibert)

Tomaž Humar se je ob povratku v domovino najbolj razveselil družine in številnih prijateljev, ki so ga pričakali na letališču. Tokratni vzpon je za razliko od Nanga Parbata potekal brez medijskega pompa, saj Humar ni želel že vnaprej razglašati svojih ciljev, da se ne bi na koncu spet kaj ponesrečilo.

Tomaž Humar v družbi prijatelja Vikija Grošlja. (Foto: Damjan Žibert)

Vzpon na južno steno Annapurne v Himalaji ni minil brez težav. Pod vznožjem gore je namreč Humar kar mesec dni čakal na ugodno vreme.

"Oviral me je močan veter, imel sem tudi velike težave z aklimatizacijo, zato sem se kar dvakrat ustavil. Prvič na 5.800 metrih in drugič na 7.200 metrih nadmorske višine. Od tam dalje sem do 8.047 metrov visokega vrha in nazaj potreboval 14ur,“ je za 24ur.com povedal Humar. Med podvigom se je enemu članu odprave zaradi izčrpanosti vnel gleženj in je bil v teh dneh tudi že na operaciji.

Tomaž v objemu spremljevalke Maje Roš. (Foto: Damjan Žibert)

To pa ni bil Humarjev prvi vzpon na omenjeno goro. Že leta 1995 se je z odpravo povzpel na glavni vrh, vendar pa je južna stena dosti bolj nevarna. Slovenski alpinist pa je bil tudi prvi, ki mu je v 57-ih letih uspelo premagati južno steno Annapurne in preživeti. Naslednji Humarjev podvig bo gradnja bolnišnice v Pakistanu.