Hokej

Maribor do Koreje!

Maribor, 20. 02. 2018 22.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Jaša Lorenčič
Komentarji
5

Kje so začeli štirje mariborski risi in zakaj je ravno Maribor dal Jana Muršaka in Jana Drozga. Nekje je pač treba začeti nabijati pak v gol, če želiš enkrat na olimpijske igre. Pa četudi začneš v Mariboru.

Jan Muršak - 1
Jan Muršak - 1 FOTO: AP

 

Še popoldan je Slovenija gledala, slavila, častila. Padli so Slovaki, pred tem Američani. Čudo. Čudo je, ta naš hokej. In potem smo se, par ur zatem, proti sobotnemu večeru, odpravili tja, kjer je svojo pot začel kapetan risov Jan Muršak. Ledna dvorana Tabor. Čudo je to, da sploh ni edini. Čeprav bi najbrž dolgo čakali, da bi nekdo Maribor povezal s hokejem, je imela ta reprezentanca risov na olimpijskih igrah v svojih vrstah kar štiri Mariborčane. »Pa še dva 'naša' sta bila na širšem spisku,« je več kot ponosen Gregor Purg, predsednik Hokejsko drsalnega kluba Maribor.

Za Lisjake so igrali Jan Muršak, Mitja Robar, Miha Verlič in Matija Pintarič.
Za Lisjake so igrali Jan Muršak, Mitja Robar, Miha Verlič in Matija Pintarič. FOTO:

Tudi Kopitarja v Mariboru

Lisjaki so na dnu ne ene, temveč kar dveh lig: v državnem prvenstvu in v mednarodni ligi IHL. Pa saj, niso goli rezultati članske ekipe tisti, zaradi katerih se plošček nabija in drsa po Ledni dvorani Tabor. Tudi Purg, nekdanji hokejist, ki je predsednik postal jeseni 2016, tega niti malo ne skriva.

Lisjaki so na dnu ne ene, temveč kar dveh lig: v državnem prvenstvu in v mednarodni ligi IHL.

 Kot ne more skriti niti velike vitrine za tribuno dvorane, kjer je nekoč tako igral kot treniral nekdanji hokejski selektor Matjaž Kopitar. »Takrat je tudi Anže tukaj treniral en mesec, že takrat se je dalo videti, kakšen talent je, pa je bil še najstnik.« Vitrina ponosno razkrije, kdo je nosil dres lisjakov, četudi so člansko ekipo (pre)hitro zapustili. Jan Muršak. Mitja Robar. Miha Verlič. Matija Pintarič.

»Ko jih vidiš v živo, ne moreš verjeti, kakšen preskok, kaj nam uspeva!« nam je v torek, po trpkem repasažu z Norveško, razložil Jure Verlič. Tudi njega je bolelo, ker ni šlo do četrtfinala. Upravičeno, še je bil utrujen od navijanja in poti: mlajšega brata Jureta je šel spodbujati v Južno Korejo. Za nekdanjega vratarja Lisjakov, mladega reprezentanta Slovenije, ki je poskusil na Češkem, a se pri Vsetinu ni naigral, ni nobenih dilem. Uvrstitev na olimpijske igre je zanj primerljivo z naslovom evropskih prvakov v košarki. »Najbolj sem ponosen, da sem lahko gledal na olimpijskih igrah svojega brata in ostale fante, s katerimi smo v Mariboru odraščali.«

Jan Muršak, Jure Verlič in Ken Ograjenšek
Jan Muršak, Jure Verlič in Ken Ograjenšek FOTO: Damjan Žibert

Ata zaljubljen v hokej

Jure in Miha Verlič sta pri lisjakih pristala na očetovo željo in navdušenje. Precej več navdušenja je imel oče kot sošolci. »Malo nas je bilo hokejistov, redki smo bili, ki smo igrali hokej, vsi so šli v druge športe. Okoliški otroci so se vpisali na hokej, ker je bila to tudi edina dvorana daleč naokoli. Oče je bil zaljubljen v hokej, s srcem je bil v klubu, leta 1993 je bil zraven pri ustanovitvi. Najprej sva se z Miho skupaj z mamo naučila drsati na rekreaciji, hodili smo pa tudi v Kanado, kjer sva spoznala delo tamkajšnjih mladinskih šol.« Kanada je bila šele svetlobna leta daleč, se smeji Verlič. »Mi nismo bili primerljivi niti z Olimpijo in Jesenicami. Skromni začetki, malo igralcev.«

Vendar Verlič razmišlja, da je prav manko igralcev izbrusil muršake in robarje. Poznalo se je, da je bilo malo otrok in so igrali za več selekcij ter posledično nabirali več težjih tekem. »Mitja Robar je pri šestnajstih igral za člane, Jan Muršak celo še leto mlajši, ker ni bilo dovolj otrok in smo vsi hitro zaigrali za člane.« Ni pa samo število tekem, kvantiteta, tisto, kar je pognalo četverico vse do reprezentance. »Vsi fantje so imeli v šoli tuje trenerje, Čehe in Slovake, ko so prerasli domače okolje, so šli namreč naprej v Olimpijo ali Jesenice, nato na Švedsko, Finsko, Češko ali v Avstrijo.« Ampak brez trdega dela ni nič, poudarja Verlič. Meja, da se dokažeš, je približno pri šestnajstih, imeti moraš tudi srečo, da si opažen na pravem mestu ob pravem času. »Z našo člansko ligo, ki ni dovolj močna, pač ne dobiš dovolj. Prej grejo ven, boljše se razvijo.«

Čudež in fenomen

Tudi on se jih je v Pjongčangu naposlušal. Predvsem komplimentov o čudežu in fenomenu. »Fantje hokej v Sloveniji igrajo za sendvič! Ko to poveš tujcu, mu ni jasno, saj smo obenem na olimpijskih igrah. Še jaz nisem znal odgovoriti, zakaj nam uspeva. Ko tako pomislim... Najbrž zato, ker delamo dobro.« Kljub stanju, kjer Olimpija in Jesenice ne moreta več parirati najboljšim v Avstriji, morajo vseeno ostati ponosni tudi na teh sedem klubov v državnem prvenstvu.

Lisjaki so se letos odločili, da vstopnine ne bodo več pobirali za članske tekme. Ni težko videti, zakaj. Tole je amatersko, vendar tisti ducat navijačev je v soboto vseeno nadebudno, zagreto in vneto spremljal tekmo domačih proti zagrebški Mladosti. Videti je bilo marsikaj, lisjaki so dvakrat izenačili, a na koncu klonili s 3:4. Hokej je in bo šport, ki je v živo neprimerljiv z gledanjem po televiziji, toda kaj, ko se domača scena nemudoma primerja s spektakli v tujini in na televiziji.

Pak, palica, pa vidiš!

Bolj kot članska ekipa je zato pomemben podmladek. Ne preseneča, da na spletni strani lisjakov v prvi plan skočijo malčki v dresih s priimki Muršak in Robar. »Saj... Daj jim pak in palico, pa boš videl, kaj bo. Nočem primerjave z drugimi športi, ampak poglejte veselje, ki se zgodi, ko otroci dobijo pak in palice. Zavedam pa se, da se hokej drugače sprejema.« V Mariboru pa sploh. Povedano drugače, hokej ni fuzbal, kjer se da spektakel videti v živo na levem bregu Drave v Ljudskem vrtu.

Hokej ni fuzbal, kjer se da spektakel videti v živo na levem bregu Drave v Ljudskem vrtu. Na desnem je spektaklov precej manj.

Na desnem je spektaklov precej manj. »Pri nas dobro teče mladinski pogon. Pogoje, ki jih imamo tukaj, so res vrhunski. Ni gneče, posledično ure za treninge niso nedostopne, leda imamo dovolj na razpolago, povrhu ga imamo skoraj vse leto, ker pridejo k nam poleti ekipe iz lige KHL. Pogoji za delo so, ob zunanjih igriščih in Pohorju, vrhunski,« je ponosen Purg.

Lisjaki
Lisjaki FOTO:

V Mariboru ni lahko dobiti hokejistov, ni pa še zdaleč nemogoče. Purg začne hitro naštevati uspehe v kolektivnih športih, ko dobi vprašanje o tem, kdo se odloči za hokej. »Otroci danes precej več rotirajo med športi. Ni pa neke ustaljene formule: eni pridejo, ker igrajo prijatelji, druge pripeljejo starši, tretji tukaj najdejo, česar drugje niso... Pomanjkanja igralcev vseeno ni pri nas. Med mladimi je hokej v Sloveniji popularen, drži, da je pri nas igralcev nekoliko manj kot pri drugih klubih v Sloveniji.« Zaveda se, da je hokej dražji šport kot nogomet, košarka, rokomet, odbojka, vendar imajo opreme dovolj, da jo lahko sprva tisti, ki si tega ne morejo privoščiti, tudi preizkusijo.

»Soči efekta« se še ne čuti

Pa pridejo samo zato, ker bi jih tako navdušili risi in Kopitar? Jure Verlič ni najbolj prepričan. »Zaenkrat še ne vidim, da bi bilo kaj lažje recimo zaradi Sočija pred štirimi leti ali evforije zavoljo Pjongčanga, mislil sem, da se bo kaj spremenilo, zgradilo, a opaznejših sprememb ni - razen da smo se spet uvrstili na olimpijske igre. V zadnjih letih se ni zgradila nobena nova dvorana, pokrile so se in obnovile, ni pa nič novega. Imamo pa še vedno talente, kot je Jan Drozg, fantje trdo delajo, imajo željo, vedo pa, da bo ali vse ali nič.« V primeru Drozga, še enega nekdanjega lisjaka, ki je bil junija lani izbran na naboru lige NHL iz strani Pittsburgha, je to bilo vse. In dokaj verjetno je, da ni zadnji. Niti iz Maribora.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

?enka
21. 02. 2018 22.31
+2
Ko ti foter Andrej Verlič, večkrat obtožen zlorabe položaja in koruptivnih dejanj, ki drži v umazanih skorumpiranih rokah vse skorumpirane niti, postelje na račun stagniranja kluba je lahko biti pameten.Za uspehe reprezentantov so v glavnem zaslužni njihovi starši, ki so z ogromno odrekanja in zbiranjem sredstev uspeli spraviti otroke IZ Maribora, za njihove uspehe v tujini nima klub niti trohice zaslug. Vsak sposoben in pameten človek do zdaj je hitro odšel od tam po lastni volji, ali pa so ga nagnali, ker je želel narediti nekaj dobrega. Zdaj pa se vodstvo kiti s tujim perjem. Glavno, da je "klub" oz. družinsko podjetje pralnica denarja javnih podjetij. Inšpektorji, v kolikor obstaja kak z vestjo, pojdite tja in dela vam za naslednjih nekaj let ne bo zmanjkalo.
150
21. 02. 2018 11.58
+4
To lahko napiše samo nekdo ko je apriori proti Mariboru. Se sploh zavedate koliko dobrih športnikov prihaja iz Štajerske. Glede na to, da imamo pa samo tri Ledne dvorane je pa po moje še toliko manj čudo.
butalistan
21. 02. 2018 10.06
+2
macro
21. 02. 2018 09.04
+5
Pa četudi začneš v Mariboru. ??????
150
21. 02. 2018 12.07
-1
Tina Maze je iz Črne na Koroškem... Lahko verjameš in celo zna smučat...