Sodnika: Požežnik (Celje) in Repenšek (Nazarje).
Mobitel Prule 67: Podpečan, Šimon, Natek 1, Brumen 5 (1), Vučičevič 5 (2), Backovič 1, Lubej 1, Ficko 3, Simonovič 2, Zrnič 1, Lapajne, Matovič 2, Zorman 3, Kastelic 1.
Gorenje: Skok, Tamše 2, J. Dobelšek 1, Peterlin, Bedekovič 4, Kavtičnik 5 (1), Mlakar 2, Oštir, Sovič 7, Sirk 7, Gajšek, L. Dobelšekb 1, Štefanič.
Sedemmetrovke: Mobitel Prule 67 3 (3), Gorenje 3 (1).
Izključitve: Mobitel Prule 67 12, Gorenje 8 minut.
Rdeči karton: Bedekovič (57.).
Velenjski rokometaši so letošnji zmagovalci slovenskega pokala. V finalni tekmi so povsem zasluženo premagali "izpraznjene" Ljubljančane in visoko - prvič od osamosvojitve - dvignili prehodni pokal, ki jim ga je v enoletno last dodelil škofjeloški župan Igor Draksler.
Ljubljansko-velenjski finalni obračun je bil uvodoma zelo izenačen, v rahli prednosti pa so bili branilci naslova. Tako je bilo vse do 8. minute, ko so izbranci velenjskega stratega Ivana Vajdla prvič povedli s 4:3 in v nadaljevanju povsem zagospodarili na igrišču. Z obrambo 5-1, ki je delovala sijajno, so tekmece prisilili v nenadzorovane strele, vsako morebitno vrzel pa je z bravuroznimi obrambami zapolnil velenjski vratar Gorazd Škof. Ljubljansko ekipo je pred "razpadom" praktično reševal ljubljanski čuvaj mreže Beno Lapajne, ki je najbolj zaslužen, da si velenjsko moštvo ni priigralo visoke prednosti. V obdobju od 11. do 19. minute se ljubljanski strelci sploh niso vpisali med strelce, na njihovo srečo pa so bili neučinkoviti tudi Velenjčani, ki so vodili le z dvema goloma prednosti. V zadnjih desetih minutah pa se je začel "show" moštva iz Šaleške doline: z granitno obbrambo in hitrimi nasprotnimi napadi - prednjačil je kapetan Sebastijan Sovič - so povsem "demolirali" varovance ljubljanskega trenerja Kasima Kamenice in iz minute v minuto večali prednost, najvišjo pa so si priigrali prav ob koncu polčasa, ko so povedli s 16:8.
V začetnih minutah drugega dela so si Velenjčani priigrali najvišjo prednost na srečanju (17:8) in v prvih desetih minutah držali varno prednost, v srednjem delu drugega polčasa pa so prišle ljubljanske minute. Kamenica je močno premešal postavo, na levo krilo postavil sicer organizatorja igre Uroša Zormana, aktivneje so zaigrali tudi zunanji igralci, tako da so se njegovi varovanci v 47. minuti približali na nevarne tri gole zaostanka (18:21). Velenjska klop je nemudoma reagirala in z minuto odmora zaustavila resen ljubljanski pohod na preobrat. Vid Kavtičnik, Branko Bedekovič, Aleš Sirk in druščina so v končnici tekme vendarle strnili vrste in si v 54. minuti ponovno priigrali varno zalogo golov (28:22), ki jo Ljubljančani seveda niso zmogli nadoknaditi. Prulska zasedba je tako po izgubi naslova državnega prvaka ostala še brez domače pokalne lovorike.
"Tekma je bila na visoki ravni. Naša obramba je delovala odlično, morda najbolje v letošnji sezoni, kar nam je omogočalo hitre nasprotne napade," je po zmagoslavju velenjski trener Ivan Vajdl, medtem ko je eden najboljših posameznikov na srečanju Aleš Sirk dodal: "Ključ do zmage je bila naša igra v obrambi. Odločilo je tudi naše veliko srce, borbenost in želja po zmagi."
Popolnoma nasprotno razpoloženje je bilo v ljubljanskem taboru. "Velenjčani so zasluženo zmagali. Celo sezono so imeli dobro in stabilno vzdušje. Po sobotni zmagi nad Celjem Pivovarno Laško v mojem moštvu ni bilo prave morale. Naši meti iz igre so bili zelo slabi, vračanje v obrambo porazno. Finalna tekma je minila v znamenju Velenjčanov, ki so nas zasenčili in povsem zasluženo premagali," je po dvoboju dejal Kamenica, medtem ko je Andrej Kastelic pristavil: "Težko se je bilo ponovno zbrati in motivirati, Celjani so bili očitno večji motiv kot Velenjčani. Na tekmi smo naredili številne napake, hoteli smo z glavo skozi zid in s posamičnimi akcijami reševati tekmo. Žal mi je, da na slovesnosti ni bilo najvišjih predstavnikov Rokometne zveze Slovenije. Menim, da smo si to zaslužili."
Najbolj je bil razočaran predsednik ljubljkanskega kluba Rudi Bric, ki je po končanem zaključnem turnirju dejal: "Na sobotni tekmi s Celjani smo se emotivno povsem izpraznili. Kljub temu mojim fantom čestitam za letošnje dosežke v tako nemogočem okolju, v katerem delujemo. V zadnjih mesecih se neprestano sprašujem: ali se nam je zgodil umor, samomor ali pa imamo le nesrečo. Na to vprašanje nikakor ne najdem pravega odgovora. V gospodarsko najmočnejšem slovenskem okolju smo poskrbeli za športne superspektakle, vendar v naši prestolnici ni bilo pravega odziva. To je vsekakor moje največje razočaranje v življenju. V prihodnji sezoni bomo nastopili v ligi prvakov, zasedba pa bo znana v naslednjih štirinajstih dnevih."
