Doping in formula 1
Formula 1 velja za enega najbolj naprednih športov na svetu, kar se tiče uporabe nedovoljenih sredstev, pa pravila za ta šport skorajda ne veljajo.
Doping naj bi bil v formuli 1 prisoten že od samega začetka. (Foto: Reuters)
V 30. letih prejšnjega stoletja je bil dirkač Achille Varzi odvisnik od morfija. Že leta krožijo zgodbe o dirkačih na vzdržljivostnih dirkah, ki se poslužujejo poživil. Namigovali so celo, da si je veliki Juan Manuel Fangio v vročih dneh pomagal s farmacevtskimi proizvodi. Zadnji pozitiven doping test v formuli 1 so opravili leta 1995, ko sta bila Rubens Barrichello in Max Papis pozitivna zaradi uživanja zdravila za prehlad, ki je vseboval nedovoljene sestavine. "Doping je prisoten v vseh športih, tudi v motošportu. Čeprav nekateri govorijo, da testosteron v motošportu ne pomaga, to sploh ni res. Vse lahko pomaga. Če nekdo govori, da v motošportu ni dopinga, je to zgolj zato, ker ga nihče ne nadzoruje," je povedal profesor Gerard Saillant (nadomestni predsednik inštituta FIA).
S 1. januarjem je v veljavo stopil pomemben dokument – nova verzija mednarodnega športnega kodeksa, ki vsebuje kar 56 strani antidopinškega kodeksa. Vseeno pa se protidopinška komisija v formulo 1 pretirano ne vmešava. V sezoni 2008 so dirkače namreč testirali le na dveh od osemnajstih dirk, lani pa so izmed 22 dirkačev teste opravili le dvanajstim. Nihče ni bil pozitiven. "Ne smemo zgolj reči, da je predrago in na to pozabiti. V kolesarstvu denimo opravijo 800 testov na dirko. Tudi v formuli 1 potrebujemo bolj pogosta testiranja," je dodal Saillant. Predsednik Združenja dirkačev formule 1 (GPDA) Mark Webber odgovarja: "Menim, da nas ne bi smeli obravnavati enako kot kolesarje, se pa strinjam, da je dopingiranje potrebno jemati resno. Dirkači ne bi imeli nič proti več testom ob koncu tedna." Svoje mnenje je izrazil tudi doktor pri ekipi Toyota Riccardo Ceccarelli: "Nekaj moramo storiti, a ne zato, ker bi bil to resen problem, ampak če formulo 1 štejemo za šport, jo moramo tudi obravnavati kot druge prave športe."
Dirkači formule 1 morajo biti v dobri fizični pripravljenosti, prednosti pa prinaša tudi manjša teža, zato se dirkači pogosto odločijo za diete. (Foto: Reuters)
Letos so dirkače testirali že na zimskem testiranju v Portimau, enega pa celo na domu. Doktor Gary Wadler, član Svetovne protidopinške agencije (WADA) je spregovoril o substancah, ki bi se jih dirkači lahko posluževali:"Anabolični steroidi ne bi prišli v poštev za moč in pridobivanje na masi, bi pa lahko bili uporabni z vidika boljšega okrevanja, pa tudi večje agresije in nepopustljivosti." Izguba teže, ki je bila za nekatere dirkače zaradi sistema KERS letos kritična, bi bila prav tako lahko posledica dopinga. "Diuretike pogosto uporabljajo za izgubo telesne teže," je povedal Wadler. Ceccarelli pa odgovarja: "Mišice, ki jih potrebuješ za dirkanje, zlahka pridobiš v fitnesu. Bi pa denimo EPO (eritropoetin) lahko povišal prisotnost kisika v krvi, kar bi izboljšalo predstavo na stezi, saj poveča dotok kisika v možgane, a razlika ne bi bila prav velika."
Wadler pravi, da obstaja tveganje namenske kršitve antidopinških pravil z uživanjem stimulantov in amfetaminov, ki zakrijejo občutke utrujenosti in bolečino ter izboljšajo reakcijski čas, kar bi dirkačem prišlo prav ob koncu fizično naporne dirke. Ceccarelli na drugi strani verjame, da je izjemno majhna možnost, da bi dirkač užival stimulante, saj pravi, da bi potreboval veliko zdravniško ekipo, da bi sledi amfetamina zakrili pred antidopinško kontrolo.
V formuli 1 je za razliko od drugih športov tveganje smrti izjemno veliko. (Foto: Reuters)
Med prepovedanimi substancami je tudi alkohol. Dovoljena meja za dirkača formule 1 je 10 mg na 100 ml krvi. Na seznam so dodali tudi kofein, saj želijo nadzorovati morebitne zlorabe.
Element nevarnosti je v formuli 1 izjemno visok, zato morajo biti pravila stroga."Ne smemo pozabiti, da je v nasprotju z drugimi športi v formuli 1 zares visoko tveganje smrti," zaključuje Wadler.
FIA pa je v preteklosti že ukrepala, ko je bil kateri dirkač pozitiven na testu. Leta 2002 je naslov v formuli 3000 odvzela Tomašu Engeju in mu dodelila še 12-mesečni suspenz zaradi pozitivnega testa na marihuano. Pred dvema letoma pa so dirkaču GT Luci Moru zaradi vsebnosti kokaina v urinu za dve leti odvzeli licenco za dirkanje.
pač žal tako je in tudi to je treba sprejet.
kdo za vraga bi izbral tak doping??? meni se še na WC ne da po špinelu kaj še, da bi se grebu za zmago!!! To je bil zgolj slučaj po mojem!!!
A od gor naštetih sredstev ne vidim niti enga, ki bi bil sporen!!!





















