Alenka Bikar bo postala mamica

Vrhničanka Alenka Bikar (Olimpija), nekdanja najboljša slovenska športnica, v letošnji sezoni ne bo tekmovala na atletskih stezah. "Oktobra z mojim dolgoletnim življenjskim sopotnikom Marjanom pričakujeva naraščaj. Želim si, da bi se po porodu vrnila na tekmovanja in leta 2008 nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu," je pojasnila Bikarjeva, ki je leta 2000 na evropskem dvoranskem prvenstvu v belgijskem Gentu osvojila srebrno odličje v teku na 200 m.

"Še vedno sem vsake tri dni na treningih, ker ne morem po tako dolgi karieri kar naenkrat vsega prekiniti. Vadim zaradi svojega dobrega počutja, da se obdržim v kondiciji. Tekmovalna atletika pa je trenutno v resnici v tretjem planu. Z Marjanom preurejava stanovanje, veliko časa pa mi vzame tudi študij. Sem približno na polovici šeste stopnje za poštnega tehnologa. Z atletiko želim ostati povezama, zato sem že predlagala, da bi bila povezovalka na tekmah letošnje slovenske mednarodne atletske lige. Gotovo vem veliko o atletiki, nekaj izkušenj z vodenjem imam, poznam zanimivosti tudi iz ozadja, zame pa bi težko kdo rekel, da nisem zgovorna," je menila Bikarjeva, ki je lani skupaj z Igorjem Primcem, oba sta bila dolgoletna kapetana slovenske atletske reprezentance, vodila razglasitev za najboljšega slovenskega atleta leta.

Leta 2001 je bila Bikarjeva, varovanka trenerja Jureta Kastelica, razglašena za najboljšo slovensko športnico po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije, lani pa je dosegla enega izmed številnih nazivov najboljše slovenske atletinje po izboru Atletske zveze Slovenije. V lasti ima slovenska rekorda na 200 m v dvorani (23,16, 26. februar 2000, Gent), ter na 300 m na prostem (37,48), njene državne rekorde na 100 in 200 m na prostem ter na 60 m v dvorani pa je presegla le Merlene Ottey, ena izmed najuspešnejših športnic na svetu.

Bikarjeva je leta 1995 nastopila na svojem prvem velikem tekmovanju in v Barceloni na dvoranskem SP izpadla v kvalifikacijah na 60 metrov, leto dni pozneje pa je na olimpijskih igrah v Atlanti presenetila z uvrstitvijo v polfinale na 200 metrov in s končnim trinajstim časom. Že nekaj mesecev prej je opozorila atletsko javnost s četrtim (200 m) in petim mestom (60 m) na dvoranskem EP v Stockholmu.

Leta 1998 se je na dvoranskem EP v Valencii vnovič uvrstila v finale velikega tekmovanja. Na 60 metrov je bila osma, na 200 m pa deveta. Deveto mesto je nato v tem letu ponovila še na EP na prostem v Budimpešti na 200 m.

Po srebru in petem mestu (60 m) v Gentu je leto pozneje (2001) na SP v kanadskem Edmontonu zasedla sedmo mesto na 200 m, šesta pa je bila na tej razdalji na dvoranskem SP v Lizboni. Na EP v Muenchnu se je leta 2002 uvrstila v finale ter bila sedma na dvoranskem SP v Budimpešti leta 2004. Tedaj je svoj tretji olimpijski nastop v Atenah končala na 27. mestu na 200 m; leta 2000 je bila v Sydneyju na tej razdalji 17.