Prezahtevni starši – nesrečni otroci!
Veliko je staršev, ki svojih ciljev ne znajo prilagoditi zmogljivosti otroka. Od otroka pričakujejo preveč, njihova pričakovanja so pogojena z dobrimi ocenami, uspehom, nagradami ...
(Pre)visoki cilji staršev
(Foto: iStockphoto)
Otrok že od malega čuti, da imajo starši do njega posebne zahteve in visoka merila. Najhuje pa je, da si začne otrok zelo zgodaj tudi sam postavljati previsoke cilje, ki jim večkrat ni kos. Postane perfekcionist in žrtev pričakovanj staršev. V vsem mora biti najboljši. Če mu ne uspe izpolniti zastavljenih ciljev, je nesrečen. Posledice neuspeha pa so težave psihološkega izvora, na primer bolečine v trebuhu in pogosti glavoboli. Zanimivo je tudi, da prav zahtevni starši na ves glas razpravljajo, da otrokov perfekcionizem ni posledica njihovih pričakovanj. Poudarjajo, da je želja po popolnosti izključno otrokova. Na nek način imajo prav, vendar so ravno oni začrtali prve korake k otrokovi potrebi po popolnosti.
Več o tej temi pa na bibaleze.si.
Pošlji komentar
Komentarji
elvog2
18.12.2008, 07:50
Se strinjam s tvojo izjavo.
Naj dodam, da so takšni in podobni članki brezvezno čtivo, ki skrbne starše zavaja in se lotijo druge skrajnosti. Med prebiranjem tovrstne literature zapravljajo dragocen čas. Nihče nam ni , ali pa zelo površno in na hitro povedal: Po občutku, dragi starši. VSAK OTROK JE UNIKAT. Tisti z več otroci to vemo. In nikakor ne moreš po nekem članku obravnavati dveh, treh ali več otrok. Ljubezen in PRISLUHNIMO JIM. Poslušati itak ne znano. Niti drug drugega. Otroka pa šibamo k petim ali šestim izvenšolskim dejavnostim. Kdaj pa se igra? Ne samo v vrtcu. Kdaj se igra s svojimi očki in mamicami? Verjemite mi, v resnici ni treba veliko, odložič kup perila, bo že počakal, ugasneš laptop, odvržeš časopis, tista urica je tako dragocena, pa tako hitro zrastejo... Žal se take zamujene urice ne vrnejo. Ni vse suho zlato, kar piše po revijah. Eni potrebujejo več spodbude in so bolj radovedni, drugi so kot majhne mucke, najraje doma... Vsi pa so naši biserčki, vsak druge oblike. Polagam vam na srce, ne zamujajte uric, ki jih preživite z njimi. Takooo dragoceni spomini so.
Ta pojav je zelo pogost pri starših, ki hočejo svoje bolane ambicije uresničevati preko otroka. Ti starši se nikoli ne vprašajo, zakaj oni niso dosegli stvari, ki jih sedaj zahtevajo od otroka. To pa verjetno zato, ker nismo vsi za vse sposobni. Zakaj bi pa morali vsi hoditi v glasbeno šolo, na angleščino, verouk, plesni tečaj,...Vedite starši, da s tem vzpodbujate čredni sistem in zavirate otroško ustvarjalnost.
Starši zamislite se ker vas ni malo in poskusite prisluhniti otroku, kar si resnično želi.


















