Poporodno depresijo se zdravi s psihoterapijo, zdravili ali kombinacijo obojega.

Mamice pogosto govorijo o nepopisni sreči, ko so v rokah držale svoje pravkar rojeno bitjece. Mati naj bi, po vseh bioloških zakonih, do svojega otroka takoj začutila neizmerno ljubezen. Le redko pa se govori o mamicah, ki do svojega otroka niso čutile globoke navezanosti in ljubezni, ter so materinstvo doživljale kot breme, za katerega so čutile, da mu niso kos. Pri takšnih mamicah v večini primerov govorimo o poporodni depresiji.

Kanadska psihiatrinja dr. Ariel Dalfen pravi, da je mamic, ki obolevajo za lažjo ali težjo poporodno depresijo celo do 15 odstotkov.

Pri poporodni depresiji je ključno, da njene znake prepoznamo čim prej in čim prej tudi ukrepamo, saj se depresivna mati s svojim otrokom ne more povezati ter vzpostaviti ljubečega odnosa. Zaradi tega je lahko takšen otrok kasneje bolj podvržen obolevanju za depresijo in krog se ponovi. V najbolj drastičnih primerih pa se poporodna depresija lahko celo prelevi v poporodno psihozo, stanje, ki je lahko življenjsko nevarno tako za mater kot za otroka.

Več o poporodni depresiji si lahko preberete na zadovoljna.si