Stres se odraža na različne načine, kot bolečine v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. Pogosto ga spremljata tudi strah in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

Moderno življenje je 'poskrbelo' za nove oblike stresa. (Foto: iStockphoto)

- Že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,

- vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranje, sestankovanje, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih;

- izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi;

- vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Sistemski alarm komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in strah.

Kako se telo odzove na stres?

Enostavno povedano telo se “prestavi” v višjo prestavo. Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje alarm skozi možganske živčne celice v vse organe našega telesa!

Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol. Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”). Kortizol, najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.

Naše telo se obnaša vedno zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stres!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.

Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem trenutku dobrodošla.

Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!


Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Naučite se upravljati s stresom!
- Ne pozabite na dedno zasnovo, poglejte, kakšni so bili vaši starši, stari starši!

- Naučite se razbrati, kakšne strese doživljate, kako vplivajo na vaše telo in počutje in ali jih znate kontrolirati!

Ko ste v stresu, se naučite pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljate skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje ...), tako telo “naučite”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).

- Pravilno se prehranjujte: ne štejte kalorij, temveč katere snovi ste pojedli!

- Vzpostavite bioritem hranjenja!

Zavedajte se, da s stresom živimo ves čas, zato se naučite z njim upravljati.