FIT 24UR

Otresimo se posledic stresa!

Ljubljana, 05. 09. 2008 06.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!

Stres se odraža na različne načine, kot bolečine v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. Pogosto ga spremljata tudi strah in negotovost!
Stres se odraža na različne načine, kot bolečine v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. Pogosto ga spremljata tudi strah in negotovost! FOTO:


Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

Moderno življenje je 'poskrbelo' za nove oblike stresa.
Moderno življenje je 'poskrbelo' za nove oblike stresa. FOTO: iStockphoto

- Že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,

- vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranje, sestankovanje, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih;

- izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi;

- vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Sistemski alarm komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in strah.
Sistemski alarm komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in strah. FOTO:

Kako se telo odzove na stres?

Enostavno povedano telo se “prestavi” v višjo prestavo. Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje alarm skozi možganske živčne celice v vse organe našega telesa!

Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol. Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”). Kortizol, najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.

Naše telo se obnaša vedno zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
Naše telo se obnaša vedno zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne. FOTO:

Kratkotrajni in dolgotrajni stres!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.

Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem trenutku dobrodošla.

Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!


Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Naučite se upravljati s stresom!
- Ne pozabite na dedno zasnovo, poglejte, kakšni so bili vaši starši, stari starši!

- Naučite se razbrati, kakšne strese doživljate, kako vplivajo na vaše telo in počutje in ali jih znate kontrolirati!

Ko ste v stresu, se naučite pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljate skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje ...), tako telo “naučite”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).

- Pravilno se prehranjujte: ne štejte kalorij, temveč katere snovi ste pojedli!

- Vzpostavite bioritem hranjenja!

Zavedajte se, da s stresom živimo ves čas, zato se naučite z njim upravljati.
Zavedajte se, da s stresom živimo ves čas, zato se naučite z njim upravljati. FOTO:
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

juventus
05. 09. 2008 13.51
didlos ,tako se govori !
titovka
05. 09. 2008 11.09
WyattEarp...ta novinar je ziher iz finske!!!!
didlos
05. 09. 2008 10.56
Poglejte raje kaj nam dela naša vlada in se vprašajte zakaj gledamo popročila. Ker ne vemo več kaj nam bodo ti norci zakuhali že jutri ali pojutrišnjem. Stres na delu in še doma, nobene kvalitete življenja ni več. Družba pa je tako ali tako na koncu propada. ARMAGEDON naj bo in vse se naj očisti. Topljenje večnega ledu, posledično orkani, naraščajoča morska gladina, potresi, bližajoča se ledena doba. Čas je za civilizacijsko prenovo !
WyattEarp
05. 09. 2008 09.31
- vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih - bolanih? kaj to pomeni!!!!???? pa kje dobijo te pisce, ki še slovensko ne znajo. dejte se enkrat naučit bolanih ne pomen nič. bolnih pa pomen!
titovka
05. 09. 2008 09.00
KAKO SE NAJ ČLOVEK OTRESE STRESA...ČE PA ŽIVIMO V STRESNI DRŽAVI...???? KDOR NI NOR V TEJ DRŽAVI MORA ZNORETI!!!!
janzeko
05. 09. 2008 07.23
Saj ni mlinček za kavo?