Zdravniki se norčujejo iz debelih pacientov, ne jemljejo jih resno. Jih tudi slabše zdravijo?

Ne le splošna javnost, tudi zdravniki so polni predsodkov do debelih. To ugotavlja raziskava univerz v Washingtonu, Seattlu in Virginiji.

V raziskavi je sodelovalo 4000 ljudi, od tega polovica zdravnikov. Vsi sodelujoči so poročali o tem, da so jim ljubši suhi ljudje, da imajo o njih boljše mnenje.

Ugotovili so sicer, da imajo zdravniki močnejše predsodke do debelih kot zdravnice, poleg tega je bila naklonjenost do debelih najmanjša pri vitkih zdravnikih in zdravnicah. Še najmanj predsodkov do debelih gojijo zdravstveni delavci, ki se tudi sami borijo s prekomerno težo.

Raziskovalci v zaključkih ugotavljajo, da zdravniki niso nič bolj prizanesljivi do predebelih kot splošna javnost, kjer tisti s prekomerno telesno težo veljajo za lenobe.

Čeprav svetovna populacija postaja vse debelejša, se torej predsodki, povezani z debelostjo, ne manjšajo, ampak celo večajo, ugotavlja več študij, pritrjuje pa jim tudi zadnja.
Podobno študijo je med letoma 2000 in 2008 že izvajala univerza Yale, kjer so takrat intervjuvali 620 zdravnikov, ki so svoje debele paciente opisali tudi kot čudaške, neprivlačne, grde, lene.

Ta študija je tudi ugotovila, da se iz debelih pacientov pogosto norčujejo tako zdravniki kot tudi študenti medicine ter drugo zdravstveno osebje, še posebej, ko se ti pacienti znajdejo na operacijski mizi ali pri ginekologu.

Čeprav rezultati teh študij medicinskemu osebju vsekakor ne morejo biti v ponos, pa nobena od teh študij ne ugotavlja, ali so zaradi debelosti diskriminirani pacienti na koncu deležni tudi slabše zdravstvene oskrbe.

Avtorji raziskav pravijo, da bi se zdravstveno osebje moralo zavedati, da so ti predsodki problem in se zavestno truditi, da ne bi vplivali na njihovo delo, kritiki pa dodajajo, da so tudi zdravniki le ljudje, kar torej pomeni, da podobno kot preostala družba ljudi, do katerih gojijo predsodke, ne jemljejo resno in se jim ne posvečajo dovolj.