Še ne tako dolgo nazaj smo si telefonske številke zapomnili, zdaj pa mnogi ne vedo telefonske številke na delovnem mestu ali pa številk družinskih članov. Zdaj temu ni več tako, saj jih imamo shranjene na telefonu. Maria Wimber iz univerze v Birminghamu je pojasnila, da trend, ko informacijo vedno znova iščemo, ''onemogoča, da bi učvrstili dolgoročni spomin''.
Študija, ki je preverjala navade 6000 odraslih v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu, je odkrila, da se je kar tretjina najprej obrnila na računalnik, da bi prišla do neke informacije. Najvišji odstotek je bil pri Britancih, kjer je kar polovica določen odgovor poiskala na spletu.
A odvisnost od računalnikov na tak način lahko dolgoročno vpliva na razvoj spominskih sposobnosti, saj takšno pridobivanje informacij velikokrat pomeni, da jo v trenutku tudi pozabimo.
''Naši možgani okrepijo spomin, vedno ko se moramo nečesa spomniti, istočasno pa tako pozabimo na nepomembne spomine, ki nas motijo,'' je dejala Wimberjeva in dodala, da je proces spominjanja (brskanja po naših možganih za določen podatek) ''zelo učinkovit način, da ustvarimo dolgoročni spomin''.
''Za razliko, pasivno ponavljanje informacije, kakršno je denimo vsakokratno iskanje po internetu, ne ustvari trdnega, trajajočega spomina.''
Študija podjetja za varnost na spletu Kaspersky Lab pa je pokazala, da smo se navadili, da so računalniki in pametni telefoni postali nekakšen ''podaljšek'' naših spominov.
Povečala se je tudi t.i. ''digitalna amnezija'', pri kateri so ljudje pripravljeni pozabiti pomembne informacije, ker se zanašajo na to, da jo bodo lahko takoj pridobili iz pametne naprave.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.