'Novi koronavirus je grožnja vsemu svetu'

Novi koronavirus se je prvič pojavil v Savdski Arabiji aprila lani. Do sredine marca letos so okužbe potrdili v Savdski Arabiji, Jordaniji, Katarju, Združenih arabskih emiratih, Tuniziji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. Doslej je umrlo najmanj 27 okuženih. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je tveganje za javno zdravje trenutno nizko, zato niso omejili potovanj ali blagovnega prometa, priporočajo pa izvajanje splošnih higienskih ukrepov.

Verjetnost, da bi se virus razširil v Slovenijo, je trenutno zelo majhna, je pojasnila Tatjana Frelih z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Čeprav gre očitno tudi za prenos s človeka na človeka, je tveganje za okužbo pri stikih z bolnikom ocenjeno kot zelo nizko in je za prenos potreben tesen stik. Verjetnost in tveganje pa se lahko nekoliko povečata pri potnikih, ki potujejo na območja, kjer so poročali o okužbi oziroma kjer je prišlo do prenosa okužbe.

Poudarila je, da je o novem koronavirusu še veliko nejasnosti in neznank o prenosu, inkubacijski dobi, kužnosti, rezervoarjih, poteh prenosa in trajanju izločanja virusa pri okuženih osebah. Zato WHO vsem državam svetuje, naj okrepljeno spremljajo pojavljanje okužb, naj povečajo ozaveščenost ljudi, predvsem zdravstvene delavce in popotnike, ter pregledajo in posodobijo svoje načrte pripravljenosti na grožnje javnemu zdravju.

Zdravstveni delavci v Sloveniji so tedensko obveščeni o novih primerih okužb in o drugih novostih o koronavirusu. Dodatna diagnostika bi bila za zdaj potrebna, če bi imel bolnik akutno respiratorno okužbo z več kot 38 stopinjami Celzija vročine in bi kašljal. Obenem bi moral biti sum na pljučno bolezen, moral bi pripotovati iz arabskih držav 10 dni pred izbruhom bolezni in obolenja ne bi mogli povezati z drugo okužbo ali povzročiteljem.

Podrobno bi spremljali tudi osebe, ki bi bile v tesnem stiku z obolelim, na primer domače in zdravstvene delavce. Morebitne skupine obolelih bi obravnavali, če bi se v dveh tednih pojavili simptomi pri več osebah, ki so bile skupaj v učilnicah, na delovnem mestu, v bolnišnicah in podobno. Če bi zdravniki opazili tovrstne primere, bi morali obvestiti epidemiološko službo, vzeti brise in jih poslati v nadaljnje preiskave.

Ni posebnega zdravljenja

Koronavirusi lahko okužijo ljudi, ptice in druge živali. Pri človeku so jih prvič odkrili leta 1965 v izločkih dihal pri osebah z znaki prehlada. Pri ljudeh najpogosteje povzročajo okužbe dihal, pri živalih tudi vnetje črevesa in želodca.

Pri večini bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, so opažali simptome hudega akutnega respiratornega obolenja s povišano telesno temperaturo, kašljem in težavami pri dihanju. Pri nekaterih se je pojavila tudi odpoved ledvic. Posebnega zdravljenja ni, prav tako ni cepiva. Smrtnost je 50-odstotna.

Za preprečevanje širjenja okužbe je pomembno izvajanje higienskih ukrepov, predvsem umivanje rok in higiena kašlja, v zdravstvenih ustanovah pa uporaba osebnih zaščitnih sredstev in izvajanje drugih preventivnih ukrepov, kot je na primer izolacija.

'Virus se ne prenaša hitro'

Generalna direktorica WHO Margaret Čan je na današnjem zasedanju dejala, da je gledano globalno njena največja skrb trenutno novi koronavirus. ''Zelo malo vemo o virusu, da bi lahko resnično razumeli potencialno grožnjo. Novi koronavirus ni težava, ki bi jo lahko rešila vsaka prizadeta država posebej. Je grožnja vsemu svetu,'' je poudarila.

Po besedah predstavnika WHO Gregoryja Hartla vedo, da je virus podoben sarsu. Večina okuženih ima simptome podobne pljučnici, kašlja in ima visoko vročino. Proti koncu so zelo prizadeta pljuča in zaradi oteženega dihanja organi ne dobijo dovolj kisika, zato začnejo odpovedovati. Pri nekaterih primerih je prvi simptom driska, je pojasnil.

Poudaril je, da imamo srečo, ker se virus očitno ne prenaša hitro. ''Lahko se okužite, če ste v tesnem stiku z okuženim, zanj skrbite ali bivate v isti sobi. Pomembno je, da se virus doslej ni širil v večjih skupinah,'' je dodal.