Za 12 evrov se lahko zaščitite pred sezonsko gripo

Pred sezonsko gripo se lahko zaščitite na več načinov, med najučinkovitejšimi pa je cepljenje. V Sloveniji je precepljenost proti gripi še vedno zelo nizka, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, še zlasti bolj ogroženim skupinam. To so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, majhni otroki in njihovi družinski člani, nosečnice, ljudje, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstveni in drugi delavci, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Cepljenje je smiselno opraviti vsako leto še pred začetkom zime in obdobjem kroženja virusov.

Ogroženi so predvsem kronični bolniki in starejši ljudje

Gripa ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Je nevarna zaradi možnosti pojava epidemij in resnih zapletov, kot so virusne in bakterijske pljučnice. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših osebah, majhnih otrocih in nosečnicah pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo. Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem, čeprav je pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni ...) uspešnost cepljenja lahko nižja.

Cepljenje proti gripi je koristno, saj ščiti pred okužbo in zapleti, ki gripo spremljajo. Pri najbolj ogroženih skupinah zmanjšuje tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov, opozarjajo na NIJZ. Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od šest mesecev do drugega leta starosti) in nosečnice ter za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe (zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe).

Cepivo se vsako leto spreminja

Ker se virusi gripe stalno spreminjajo, se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Čeprav cepivo ne prepreči vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljšo obrambo pred boleznijo, pravijo na NIJZ. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti se je potrebno vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu.
Podatki vsakoletnih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50–90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30–70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih .

Cepiti se ne smejo osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajčne beljakovine in osebe, ki prebolevajo akutno bolezen  z visoko telesno temperaturo (nad 38 °C). Na NIJZ opozarjajo, da so prijave neželenih učinkov po cepljenju proti gripi v Sloveniji redke, če upoštevamo število razdeljenih odmerkov cepiva. "V letih od 2007 do 2011 je bilo v Sloveniji razdeljenih od 130.000 do 200.000 odmerkov cepiva proti gripi letno in v tem obdobju smo letno prejeli od 6 do 23 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti gripi. Večinoma je šlo za lokalne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, bolečina, oteklina), povišano telesno temperaturo, slabost, utrujenost in glavobol. Vsi ti neželeni učinki so bili blagi in so minili brez posledic."

Precepljenost je nizka

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) gripo prepoznava kot pomemben javnozdravstveni problem, zato je evropskim državam članicam že pred leti postavila cilj - doseči vsaj 75 odstotno precepljenost rizične populacije (starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji). V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka, saj je bilo prejšnjo sezono pri nas cepljenih okrog 88.000 oseb, od tega 50.600 starejših od 65 let. "V primerjavi z drugimi državami EU je precepljenost starejših proti gripi v Sloveniji med najnižjimi. Zato bi bilo v Sloveniji potrebno dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, kar bi pomenilo znaten prihranek v zdravstvu,“ še opozarjajo na NIJZ.