Za majhne otroke je lahko tudi virusni prehlad usoden

Združenje za pediatrijo in sekcija za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu opozarjata na večjo verjetnost okužb z respiratornimi virusi, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju od novembra do aprila. Ti virusi največje tveganje predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko preprečimo okužbe in omejimo širjenje virusov med ljudmi.

Z respiratornim sincicijskim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb povzroči le prehlad in ne pušča posledic. Resno zbolijo predvsem otroci iz ogroženih skupin. Med najbolj ogrožene skupine za težak potek okužbe spadajo predvsem dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično boleznijo pljuč in otroci s prirojeno srčno napako. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pogosteje zbolijo tudi otroci mladih mater, otroci, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni.

Za najbolj ogrožene skupine otrok, kot so denimo nedonošenčki, je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko vsi zmanjšamo možnosti okužbe in preprečujemo širjenje RSV ter drugih respiratornih virusov. "Oboleli bi se morali izogibati stikov z zdravimi ljudmi in izvajati higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom ter pravilna higiena kašlja. Okužb z respiratornimi virusi ne smemo jemati zlahka. Zato naj bolan otrok ostane doma in se pozdravi, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri otroku in širjenju okužbe v vrtcu ali šoli. V času sezone okužb dihal naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, kot so denimo nakupovalni centri. Večkrat dnevno je tudi potrebno prezračiti bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnažene površine, kot so kljuke ali stikala. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibajo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati tudi odsvetujemo obiske do drugega meseca otrokove starosti," opozarja Margareta Seher Zupančič, pediatrinja v Zdravstvenem domu Velenje in predsednica Združenja za pediatrijo.

Respiratorni sincicijski virus je sicer izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, na primer z dotikom, s poljubljanjem in rokovanjem, pa tudi po zraku s kapljicami pri kašljanju, kihanju, smrkanju. Na rokah ali površinah lahko virus preživi od ene do 24 ur. Virus se lahko nahaja na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, pultu v trgovini, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Pogosto se pojavlja povsod, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah in v trgovskih centrih. Največkrat se dojenček okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake.

Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, tudi pomodrevanje ali daljši dihalni premori.

Za zdravljenje okužb z RSV ni učinkovitega zdravila. Zdravljenje je simptomatično oziroma podporno, kar pomeni, da je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočine in zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). V času epidemije ga odkrijejo tudi pri 90 odstotkih majhnih otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi hude okužbe spodnjih dihal. RSV povzroča od 50 do 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa in od 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto.

Bolezen prizadene celotno družino

Sprejem majhnega otroka v bolnišnico zaradi okužbe z respiratornimi virusi predstavlja velik stres za celotno družino, posledice pa pušča tudi potem, ko je otrok že zdrav. Miloš, oče dveletnega Jana, se spominja: "Ker je najin sin nedonošenček, smo že tako omejili obiske in tudi najbližji sorodniki so Jana spoznali šele, ko je bil star štiri mesece. Ob starosti leto in pol sva ga vpisala v vrtec in skoraj takoj je prišlo do okužbe, ki se je najprej začela kot običajen prehlad, nato pa je bil Jan sprejet v intenzivno enoto bolnišnice. To se je zgodilo kar dvakrat v zelo kratkem času in za našo družino je bila to ena izmed najtežjih preizkušenj v življenju. Ne veš, kaj se bo zgodilo, kdaj lahko pričakuješ še kakšen nov zaplet, kdaj bo otrok zopet zdrav in kakšne bodo posledice v prihodnosti. Ob hospitalizaciji sva oba z ženo morala čez noč popolnoma spremeniti urnike in še danes morava biti bolj pazljiva. Ponovna okužba bi bila za najinega sina zelo nevarna, zato sva ga morala izpisati iz vrtca in poiskati varstvo v manjši skupini, od jeseni do pomladi se izogibamo krajem, kjer je veliko ljudi, ne bomo šli na razna prednovoletna srečanja za otroke, ne obiskujemo notranjih igral, manj se družimo s prijatelji …"