Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu ministrstvo za delo skupaj z Inšpektoratom za delo predstavlja aktivnosti v okviru evropske kampanje z naslovom Zdravo delovno okolje 2014-2015: Obvladajmo stres in psihosocialna tveganja za zdrava delovna mesta. Gre za novo dveletno kampanja pod pokroviteljstvom Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki bo namenjena ozaveščanju o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Med ta uvrščamo stres v zvezi z delom, verbalno in fizično nasilje na delovnem mestu ter grožnje z nasiljem, trpinčenje na delovnem mestu ter ustrahovanje in nadlegovanje na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem. Stres je glavni povzročitelj odsotnosti z dela, opozarjajo na ministrstvu.
Večina Slovencev v službi doživlja stres. Veliko je poniževanja in groženj
Zadnje raziskave so pokazale, da ima Slovenija precejšnje težave na tem področju. Iz Poročila o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki ga je leta 2012 objavil Eurofound, izhaja, da večina anketirancev doživlja stres na delovnem mestu, medtem ko jih več kot 40 odstotkov navaja splošno utrujenost. Kot navaja ministrstvo za delo na svoji spletni strani, so podatki za Slovenijo potrdili visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o prevelikem obsegu delovnih nalog in slabi organizaciji dela. V primerjavi z drugimi državami EU, je v Sloveniji manj besednih žalitev, pogostejše pa so grožnje in ponižujoče ravnanje. Manjše so razlike glede diskriminacije in ustrahovanja ter nadlegovanja. Zelo malo je fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških.
Lansko leto so bili objavljeni izsledki tretje panevropske javnomnenjske raziskave o varnosti in zdravju pri delu, katere nosilka je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Po tej raziskavu kar 72 odstotkov slovenskih anketirancev meni, da so primeri stresa v zvezi z delom v njihovem delovnem okolju zelo pogosti ali dokaj pogosti in le 25 odstotkov jih meni, da so redki. Samo Ciprčani in Grki navajajo višje podatke o pogostosti stresa v zvezi z delom. Povprečje znotraj EU znaša 51 odstotkov.
Glavni vzrok stresa preobremenjenost
Izmed šestih možnih vzrokov stresa v zvezi z delom slovenskih anketiranci najpogosteje navajajo število opravljenih delovnih ur oziroma delovno preobremenjenost, reorganizacijo in negotovost zaposlitve. Naslednji najpogostejši razlog je izpostavljenost nesprejemljivemu vedenju, kot sta ustrahovanje ali nadlegovanje na delovnem mestu.
Zaradi ekonomske krize tudi več stresa in s tem več psihičnih motenj
V začetku aprila je predsednik združenja psihiatrov Peter Pregelj opozoril še ne en vidik stresa. Ekonomska kriza namreč vpliva na porast psihičnih motenj, na katere ima vpliv stres, ob tem pa se povečuje pojav samomorilnosti.
Po podatkih številnih raziskav je bil v času krize ugotovljen porast psihičnih motenj, predvsem tistih, na katere ima vpliv stres. To so predvsem prilagoditvena motnja in razne oblike depresije, je dejal Pregelj. Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. Do krize so opažali postopen padec števila samomorov, v zadnjih letih pa je, kot pravi, mogoče zaznati trend zviševanja števila samomorov.
Pregelj je povedal, da je pri samomorilnem vedenju pomemben dejavnik stres, ki ga povzroča okolica. Iz lani opravljene slovenske raziskave je razvidno, da je v regijah, kjer je več brezposelnih, tudi več samomorov.
S pomočjo tekmovanja do dobrih nasvetov
Da bi ministrstvo prišlo do čim bolj učinkovitih predlogov, kako obvladovati stres na delovnem mestu, bo v okviru kampanje potekalo tudi nacionalno tekmovanje za priznanje "Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2014".
Prijavo dobite na naslednji povezavi, prijaviti pa je mogoče vse v praksi uporabljene primere učinkovitega obvladovanja stresa v zvezi z delom in drugih psihosocialnih tveganj, povezanih z delom. Pri tem bo posebna pozornost namenjena preverjanju, ali so rešitve rezultat sodelovanja med delodajalcem in zaposlenimi ter njihovimi predstavniki.
In kako stresu napovedati vojno?
Če stresa in izgorelosti ne uspete pravočasno preprečiti, potem je čas, da si priznate, da vas je stresel stres in da potrebujete takojšnjo pomoč. Faza priznanja je zahtevna, saj si ljudje prepogosto zatiskamo oči pred težavami, ki nas tarejo. Nekaj časa to še deluje, ko pa so težave prevelike, pa delavec običajno zboli ali začne zbolevati. Za Forbes je psihologinja in avtorica uspešnice Success under stress (Uspeh pod stresom) Sharon Melnick dejala, da je večina ljudi v današnjem tempu življenja izpostavljena stresu in izgorelosti. Ko dobimo občutek, da zadev nimamo več pod kontrolo, se v nas aktivirajo hormoni stresa, ki izčrpajo naše telo. Takrat je potrebno ukrepati, pravi Melnickova in dodaja, da je nujno, da pri sebi razčistite, na kaj vse lahko vplivate in kaj je izven vašega nadzora.
Pomaga tudi, če globoko vdihnete, ko imate občutek, da ste preobremenjeni, napeti ali pa samo potrebujete pomoč pri tem, da si zbistrite glavo. Nekaj minut globokega in umirjenega dihanja bo zbistrilo vašo glavo, poskrbelo za prekrvavitev telesa in vas umirilo, pravi Melnickova. Vdihnite zrak skozi nos, ga za nekaj sekund zadržite, nato pa počasi izdihnite skozi nos.
Melnikova svetuje, da čimprej odstranite moteče dejavnike, seveda, kolikor se pač da. In če že ne morete nadzirati vseh motečih dejavnikov, potem lahko nadzirate vaš odziv nanje. Večina ljudi je vsak dan izpostavljena pritiskom, da je bi bilo potrebno stvari že včeraj zaključiti, tako zelo pozni so. Veliko ljudi namesto osem ur dela po deset ur in več, ker je prepričana, da bo tako opravila več stvari. A temu ni tako, opozarja Melnickova. Po osmih urah dela in konstantnih pritiskih produktivnost pade, raven stresa strmo naraste. Za preostanek dneva – družino, prijatelje in sprostitvene dejavnosti - vam tako ostane bore malo energije. Melnickova, ki se zave, da si bodo le redki lahko privoščili ustrezne odmore med delnim dnevom, predlaga, da delo čim večkrat za nekaj minut prekinemo s sprehodom na svežem zraku ali z nekaj razteznimi in dihalnimi vajami.
Še dodaten stres za vaše telo je nezdrava prehrana, opozarja Melnickova. Pozabite na prigrizke iz avtomatov. Jejte hrano, ki vsebuje malo sladkorja in ima veliko proteinov. Prav tako opozarja, da moramo dovolj spati, ker če ne spimo dovolj, potem se telo ne obnavlja. Mnogi, ki so v službi preobremenjeni in izgoreli, spijo slabo, se ponoči večkrat zbujajo, nekatere pa tare tudi nespečnost. Zanje Melnickova predlaga: "Pokrijte desno nosnico in tri minute dihajte samo skozi levo nosnico."
Pomembno je, da težav, na katere naletite v službi in niso posledica vaših odločitev, ne jemljete kot osebni poraz. Poskušajte se distancirati od zapleta in na oviro poglejte 'od zunaj'. Če boste še vedno frustrirani in zaradi tega jezni, potem je nujno, da se hitro ohladite. Poskusite s naslednjimi dihalnimi vajami: »Vdihnite skozi usta kot da bi zrak srkali v telo po slamici, nato pa izdihnite normalno skozi nos. Če boste to naredili pravilno, potem boste na konici jezika začutili hladen občutek. To je, kot da bi pritisnili gumb za pavzo, ki vam bo dal nekaj časa za razmislek o tem, kako odreagirati.
Ljudje, ki niso preveč samozavestni, prevečkat potrebujejo potrditev drugih. In če je ni, potem so pod stresom. Nikar ne smemo dopustiti, da nam bolj pomeni mnenje drugih o nas, kot pa to, kaj si mi mislimo o sebi, opozarja Melnickova. S tem si namreč sami ustvarjamo stres in znižujemo delovno zmogljivost.
Mnogo ljudem stres na delovnem mestu predstavlja javni nastop ali pa zagovor svojega projekta pred nadrejenimi. Melnickova opozarja, da imamo gumb za paniko. Gre za akopresurno točko. Torej, ko vam bo zmanjkovalo zraka in vas bo grabil občutek tesnobe, je primeren trenutek, da s prsti začnete masirati sredinec in s tem sprostite krvni pritisk, svetuje Melnickova.
In, ko boste končno premagali stres ali ga vsaj obvladovali, potem je čas, da s svojimi idejami, pristopi in nasveti pomagate še sodelavcem, ki so pod stresom. Namreč, njihov stres in njihovo stresno obnašanje bo še vedno vplivalo na vas.
Melnickova še dodaja, da nam dnevno skozi možgane švigne okoli 60.000 različnih misli. In če je večina teh misli negativnih, potem je le še vprašanje časa, kdaj bodo vse postale črnoglede in vas bo to povsem potrlo. Zato ne bodite preveč kritični do sebe in ne ozirajte se preveč na kritiko drugih. Morda se sliši kot pranje možganov, ampak čas je, da se začnete hvaliti. Spodbudne besede bodo najboljša motivacija za vaše delo, jer prepričana Malnickova.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.