Več kot polovica Slovencev ima prekomerno težo. Največ težav z debelostjo imajo moški

Večina ljudi v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima prekomerno težo ali je predebela, kar ima hude posledice za njihovo zdravje, opozarja poročilo z naslovom Obesity and the Economics of Prevention: Fit not Fat. Obenem ima težave s prekomerno težo tudi vsak peti otrok, v Sloveniji celo vsak tretji. K naraščanju teže med prebivalci držav OECD je svoje prispevala tudi kriza.

V Sloveniji predebelih 21 odstotkov moških in 15 odstotkov žensk

Medtem ko je bil do leta 1980 v državah OECD predebel manj kot vsak deseti človek, se je delež v naslednjih desetletjih podvojil ali celo potrojil. Danes je predebelih 18 odstotkov ljudi - v Sloveniji 15 odstotkov žensk in 21 odstotkov moških -, prekomerno težkih pa je več kot polovica.

Trend prevelike teže se je glede na najnovejše poročilo OECD, ki bo javno predstavljeno danes v Bolgariji, krepil tudi v zadnjih petih letih, a počasneje kot doslej. Delež predebelih je bil praktično stabilen v Veliki Britaniji, Italiji, Južni Koreji in ZDA, za dva do tri odstotke pa se je povečal v Avstraliji, Kanadi, Franciji, Mehiki, Španiji in Švici.

Debelost prinaša tveganje za bolezen

Socialne in ekonomske posledice vse bolj prisotne debelosti so dramatične - vse več ljudi je izpostavljenih kroničnim boleznim, kot so diabetes, srčna obolenja in rak, opozarjajo v OECD.

Po podatkih inštituta Overseas Development je na svetu pretežkih ali predebelih 34 odstotkov odraslih.
Bolje kot pri odraslih so se države doslej odrezale v boju proti prekomerni teži pri otrocih, starih med tri in sedem let. V številnih je namreč delež pretežkih otrok stabilen ali se je celo zmanjšal.

Precej več debelih fantov kot deklet

Trenutno je v povprečju pretežek ali predebel vsak peti otrok, v Grčiji, Italiji, ZDA in tudi Sloveniji pa celo vsak tretji. Pri nas sicer to velja le za fante (delež pretežkih deklet je 23-odstoten), v preostalih treh državah pa za oba spola.

Za stanje, kakršno je, gre delno kriviti tudi krizo, ugotavlja poročilo. Družine namreč zaradi nje porabijo manj za hrano, obenem pa so se revnejše obrnile k cenejši, visokokalorični hitri prehrani.

Zaradi krize kupovali manj sadja in zelenjave

Med drugim so med letoma 2008 in 2013 gospodinjstva v Sloveniji, pa tudi v Grčiji, Italiji, Španiji, na Irskem in Portugalskem, nekoliko manjšala izdatke za sadje in zelenjavo, medtem ko so jih v preostalih evropskih članicah OECD povišali za povprečno pol odstotka na leto.

Poročilo tudi ugotavlja, da je verjetnost za debelost v povprečju večja pri ljudeh z nižjo izobrazbo in nižjim družbeno-ekonomskim statusom, razkorak pa je še večji pri ženskah. Po drugi strani število predebelih v ZDA in Mehiki kot državah z največjim deležem predebelih celo hitreje narašča med bolj izobraženimi.

Čeprav so številne države že sprejele ukrepe, da bi preprečile nadaljnje naraščanje deleža predebelih, je treba za to narediti še več, poziva OECD.