Kot je za 24ur.com komentirala Ana Hojs z Inštituta za varovanje zdravja, na toplotno ugodje človeka ne vpliva samo temperatura zraka, ampak še številni drugi dejavniki: relativna vlažnost, hitrost gibanja zraka, toplotno sevanje, dejavnost (fizični in psihični napor) in obleka. ''Poleg omenjenih vplivajo na naše počutje tudi spremembe zračnega tlaka in drugih meteoroloških parametrov. Ne smemo zanemariti tudi vpliva delcev v zraku in ozona,'' je dodala.
Pojasnila je še, da ker gre za temperature, pri katerih je lažje vzdrževati toplotno ravnovesje kakor pri temperaturah v vročem delu poletja, lahko pričakujemo olajšanje za večino ljudi, pa vendar je to le domneva, ker ne vemo, kako se bodo spreminjali drugi parametri.
Več prehladov in drugih obolenj
V tem obdobju lahko pričakujemo več prehladnih obolenj, saj se v hladnejšem obdobju več zadržujemo v zaprtih prostorih, pomemben dejavnik pri tem pa je tudi konec dopustov in začetek šole. Zato sta lažja tudi prenos in izmenjava mikroorganizmov. ''Tudi vztrajanje pri lahkih poletnih oblačilih v hladnih jutrih in večerih za vsako ceno lahko doprinese k neželenemu hlajenju telesa in posledično lahko tudi obolevanju,'' je dodala Hojsova.
In kaj lahko naredimo, da se ne prehladimo? Na IVZ spominjajo na že znane ukrepe: oblačenje po plasteh, kar omogoča prilagajanje na razmere v okolju, umivanje rok, kar zmanjša prenos mikroorganizmov, zračenje prostorov, dovolj gibanja in zdravo prehrano.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.