FIT 24UR

Tudi vi za to porabite 106 dni življenja?

London, 02. 08. 2012 09.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ko se vrnemo iz službe, se skoraj 15 minut pritožujemo čez šefe, sodelavce, stranke … Skratka, dragoceni čas, približno 106 dni življenja, porabimo za pritoževanje v zvezi s službo.

Ženske se po stresni službi težje sprostijo kot moški.
Ženske se po stresni službi težje sprostijo kot moški. FOTO: Thinkstock

Predolg delovni čas, nizka plača, opravljiva sodelavka, sodelavec, ki na poti navzgor ruši vse pred seboj, šef iz pekla. Za pritoževanje čez delovno mesto ljudje na dan porabimo skoraj petnajst minut, razkriva britanska raziskava, v katero je bilo vključenih 2000 ljudi. Za pritoževanje nad službo tako povprečno porabimo 106 dni svojega življenja.

Študija je tudi razkrila, da se ljudje vse težje otresejo stresa, ki ga prinaša služba. 45 odstotkov vprašanih namreč meni, da so pred desetimi leti, ko so se vrata službe zaprla za njimi, lažje odmislili delovni dan in pripetljaje v službi. Predvsem ženske in mladi zaposleni se po delu težje sprostijo.

A s pritoževanjem nad službenimi tegobami ni nič narobe, še dodajajo znanstveniki. Pravzaprav je zelo pomembno za vzdrževanje duševnega in telesnega zdravja, saj stres vpliva na oboje. "Zaradi vse večjih pritiskov in negotovosti na delovnih mestih ter vse večjih finančnih težav se ljudje tudi pogosteje pritožujejo. A ne glede na to, ali ste frizer, kuhar, zdravnik, morda odvetnik, je ključnega pomena, da si ob koncu dela vzamete trenutek, ko globoko zajamete sapo, predelate službene zadeve in se končno sprostite," meni Christine Stoddart.

Študija je sicer tudi ugotovila, da se po delu najtežje sprostijo frizerke, kuharji in medicinske sestre, najbolj priljubljeni metodi sproščanja pa sta nekaj minut posedanja v najljubšem naslonjaču ter vroča prha ali kopel.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

vzhod
02. 08. 2012 13.09
+8
vcasih suzenj dames pa se temu rece sluzba. vsak naj ustvari lastno druzinsko obrt pa se naj ukvarja z bilo cem da bo potomcem pustil nekaj kar lahko vodijo ne pa da postanejo suznji novega svetovnega reda
kavagre
02. 08. 2012 12.36
+4
o službi se doma ne pogovarjamo - škoda časa, ker danes nikjer ni več preveč lepo, vsi smo pod pritiski... hvala bogu da kot družina normalno živimo in smo bolj optimisti...
talitali
02. 08. 2012 12.14
+12
Pa 100 dni za branje takih traparij!
Entropy
02. 08. 2012 11.26
+10
Kateri suženj v zgodovini civilizacije pa ni bil pod stresom,pritiskom.Vsak,dan nas pripričujejo,kako je naša služba naše poslanstvo.Človek ne more biti več osamosvojen,na svoji zemlji,da bi se odrezal od sistema,ki je že po naravi parazitski.Treba bo zamenjat Kulturni Operacijski Sistem 4.1 in ga posodobit z novejšo verzijo 5.1,v katerem so sprejemljive še tako čudne ideje za nekoga,ki še spi. Ljudje živimo za prihodnost. Hodimo na fakultete, ki nas ne zanimajo, zgolj zaradi sorazmerno dobro plačane službe oz. nekega papirja, ki ga bomo dobili po dovolj letih odrekanja, trpljenja in agonije. Po tej poti nadaljujemo, in se zaposlimo v službah, kjer se zgodba ponovi. Nekaj let oz. desetletij odrekanja, da bomo lahko na starost ali ko se upokojimo, živeli mirno in izpolnjeno življenje. Ko bomo imeli končno dovolj časa in denarja, da bomo lahko počeli vse tisto, kar si srce poželi. Kdaj bomo vidl nesmiselnost tega, 8 (ali več) ur preživljanja na dan, za 4 do 5 ur življenja, s tem da je ta preostali del dneva pri mnogih zapolnjen s takšnimi in drugačnimi neplodnimi mašili. Nato imamo 5 dni agonije na teden, za 2 dni oddiha, kjer se za malenkost lahko odpočijemo. Tako pride na 10 mesecev in pol trpljenja na leto, za mesec in pol sprostitve. Živimo torej le za 4 ure na dan, 2 dni na teden in 1.5 meseca na leto. Na starost ne bo sicer ne časa, ne denarja, ne energije. Ker smo si v vseh teh letih uničili telo, bomo večino časa preživeli pri zdravnikih.in v čem je smisel tega?Da žrtvovali smo se za družbo kajti ta je sedaj boljša kot je bila prejšnja, in tako bodo lahko naši otroci imeli boljšo prihodnost! ~Ko sem bil star 5 let, mi je mama vedno govorila da je SREČA ključ življenja. Ko sem hodil v šolo,so me vprašali, kaj hočem postati,ko bom odrastel. Napisal sem SREČEN.Rekli so mi,da nisem razumel vprašanja in jaz sem jim rekel, da vi ne razumete življenja. John Lennon
vzhod
02. 08. 2012 13.12
+2
Popolnoma se strinjam z vsem. Naj dodam se to: celotna druzba je narejena tako da imamo cim manj otrok torej da ni mocne druzine. ce pa si ustvarimo z boljso polovico lastni drizinski posel in mocno zdravo druzino torej polno otrok smo najmocnejsi in preskrblejni na stara leta sam bodo otroci nadaljevali druzinaki posel in nebomo morali dobivati miloscino od drzave imenovano penzija.
Amali Doare
02. 08. 2012 11.11
-3
jaz pa nimam teh težav, delam od doma, nihče me ne drka, kar zslužim je moje in nihče se ne pase na mojih "žuljih". se pa čudim, da ljudje še kar prenašajo ta šikaniranja, pritiske,...na delovnem mestu in da ne pošljejo koga v tri pm in zamenjajo lokacije. poštenega,dobro plačanega dela, da si sam svoj šef, da delaš od doma je pa kar nekaj, samo najti ga moraš in imeti jajca, da narediš spremembo. DELO OD DOMA JE ZAKON !!!!!!!!!!!
ochi
02. 08. 2012 11.18
+5
najslabše, kar se ti lahko zgodi je, da nosiš službo seboj domov. pri tebi bo problem, ko ti enkrat ne bo vse šlo dobro, pa bo doma štala. mi štalo pustimo v službi.
kleopatra-1
02. 08. 2012 11.26
+1
oba imata vsak po svoje prav. Je pa res, da tudi jaz ne razumem, zakaj si ljudje dovolijo šikaniranja in prenizke plače. Možnosti je veliko za spremembe - kljub kriznim časom. Predvsem bi pa morali šefovski del naučiti motivacije in pohval, bi se stanje hitro spremenilo. Po raziskavah na način motivacije namesto s pritiski dela samo 10% podjetij. In teh 10% je uspešnih. Bodo morali lastniki podjetij in direktorji vendarle malo premisliti, kaj počnejo in oditi na kakšno izobraževanje glede ravnanja z delavci. Motivacija ne pomeni samo višje plače, pomeni še marsikaj drugega.
kleopatra-1
02. 08. 2012 11.29
+0
Problem je, ker je večina direktorjev pri nas s kompleksom večvrednosti in mislijo, da bodo zgubili svojo kredibilnost, če bodo kdaj koga pohvalili. Znajo pa govoriti, da nihče nič ne zna. Jaz tistega, ki res ne zna, pošljem domov in zaposlim tistega, ki ima voljo do dela - četudi nič še ne zna. Se bo naučil. In potem ga plačam. Pa ne z minimalko. Minimalka je sramota za vsakega direktorja. Kdor svojim delavcem da samo minimalko, s tem pokaže, da je res nesposoben. Brez delavcev njegovo podjetje ne bi šlo naprej. Problem bo vse do takrat, dokler vodilni kader ne bo spoznal, da dober delavec ni strošek, ampak investicija.
devlon
02. 08. 2012 10.59
+1
jaz porabim precej več, ker se ves čas, ko nisem v sluzbi, preklinjam sluzbo. vem, zamenjat bi moral...
kleopatra-1
02. 08. 2012 11.30
+1
Jaz to porihtam v avtu na poti domov. Doma mi je prevelika zguba cajta se ukvarjat s službenimi kretenizmi. Si v današnjih časih ne zaslužijo tega.
DeeDee77
02. 08. 2012 10.13
+6
sej pa ponavadi se to šinfa med malco, med delom, ipd.... tko da...ne grejo ure/dnevi kr tko v nič :)
Izbrisani20
02. 08. 2012 10.09
+3
Ojoj, se prav da Matilda pri men že najmanj 200 dni zamuja!