Tudi v Sloveniji se je delež cepljenih otrok rahlo zmanjšal, a nasprotnikov cepljenja vendarle ni tako veliko

Ošpice so zelo nalezljive, največje tveganje za zaplete in tudi smrt pa imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Preprečujemo jih s cepljenjem, a se v zadnjem času širi prepričanje, da je cepljenje škodljivo, zato nekateri starši svojih otrok ne želijo cepiti. Tako pa so ogroženi tisti, ki se zaradi določenih vzrokov niso mogli cepiti, predvsem dojenčki, ki še niso mogli biti cepljeni. Pri nas prvi odmerek cepiva proti ošpicam otroci namreč prejmejo med dopolnjenim 12 in 18 mesecem starosti, zato so otroci do enega leta še posebej ranljivi.

Nekateri starši otrok ne cepijo, ker so prepričani, da ni potrebe po tem, saj se določene nalezljive bolezni v Sloveniji ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število zelo znižalo. A pri tem ne upoštevajo dejstva, da se je to zgodilo ravno zaradi visokega deleža cepljenih otrok. "Tako se ne srečujemo več z obolelimi otroki, priključenimi na dihalno napravo zaradi paralize dihalnih mišic, ki bi jo povzročil virus otroške paralize, ne vidimo več otrok, ki bi se dušili zaradi davice, ali otrok z možgansko okvaro zaradi ošpic," pojasnjujejo na NIJZ. A zaradi odklonilnega stališča nekaterih staršev do cepljenja se predvsem slednje že spet pojavlja. To se v zadnjih letih že dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo v velikimi epidemijami ošpic.

Pri nas k sreči še ni domačih primerov ošpic

V Sloveniji se v zadnjih letih pojavljajo predvsem primeri ošpic, ki so vnešeni iz tujine. "V večini primerov gre za posamezne primere ošpic, leta 2014 pa smo imeli celo manjši izbruh ošpic na eni izmed mednarodnih prireditev, ki jih je v Slovenijo prinesel eden izmed tujih udeležencev prireditve. Zaradi visoke precepljenosti prebivalcev v Sloveniji in dobrega spremljanja ter hitrega in učinkovitega ukrepanja ob zaznavi vnešenih primerov v Sloveniji k sreči nimamo domačih primerov ošpic, ki bi se širile med slovenskimi prebivalci," je pojasnila Nadja Šinkovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Ali upada delež cepljenih?

Tudi v Sloveniji je v zadnjih letih opaziti rahlo zmanjšanje deleža cepljenih otrok proti ošpicam. Lets 2015 je odstotek otrok, ki so bili cepljeni proti ošpicam, v Sloveniji znašal dobrih 93 odstotkov, je povedala Šinkovčeva. "Najbolj problematično je stanje v ljubljanski zdravstveni regiji, kjer je precepljenost proti ošpicam padla pod 90 odstotkov, tudi v kranjski zdravstveni regiji je precepljenost le dobrih 90 odstotkov," je pojasnila. Vsaj 95-odstotna precepljenost je namreč potrebna za vzpostavitev kolektivne imunosti, ki preprečuje širjenje povzročitelja bolezni v populaciji. Sicer pa večina slovenskih regij za zdaj dosega dobro precepljenost.

Ali lahko starši cepljenje zavrnejo?

Cepljenje proti ošpicam je v Sloveniji obvezno, a je opustitev cepljenja zaradi zdravstvenih razlogov mogoče na podlagi odločitve Komisije za cepljenje. "Vendar zaenkrat iz pogovorov s pediatri ugotavljamo, da takšnih staršev, ki kategorično zavračajo cepljenje, pravzaprav ni tako zelo veliko, kot je morda videti. So pa nasprotniki cepljenja v zadnjem času zelo glasni, kar v javnosti verjetno ustvarja vtis, da jih je zelo veliko," je pojasnila Šinkovčeva.

Starši se tako sicer kljub drugačnemu mnenju osebnega pediatra ali komisije lahko odločijo, da svojega otroka ne bodo cepili, vendar s tem prevzemajo vso odgovornost za morebitne posledice za zdravje svojih otrok, poleg tega je za takšno samovoljno opustitev cepljenja zagrožena denarna kazen, je opozorila.

Obstaja nevarnost epidemije ošpic?

Za zdaj zaradi relativno visoke precepljenosti proti ošpicam v Sloveniji ni večje nevarnosti za večjo epidemijo ošpic. Obstaja pa seveda tveganje za vnos ošpic iz tujine in ob tem tveganje za prenos ošpic na osebe, ki niso cepljene oziroma ošpic niso prebolele, je pojasnila Šinkovčeva in dodala, da je tveganje za intenzivnejše širjenje ošpic večje predvsem znotraj določenih skupin prebivalcev, kjer je precepljenost nizka (npr. Waldorfska šola).

Vsa cepiva morajo biti dokazano varna

V splošnem velja, da noben farmakološki pripravek, vključno s cepivi, ni stoodstotno varen. Vendar pa morajo vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, ustrezati varnostnim zahtevam, ki jih določata Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Preden cepiva dobijo dovoljenje za množično uporabo, morajo proizvajalci z raziskavami (ki lahko trajajo več let) dokazati njihovo varnost in učinkovitost, pojasnjujejo na NIJZ.

Nezaželeni učinki po cepljenju bolj nevarni kot bolezen sama?

Mnogi so prepričani, da so neželeni učinki po cepljenju bolj nevarni kot zapleti nalezljivih bolezni, a v resnici ni tako. Pri ošpicah zaradi cepljenja pride do vnetja možganov ali resne alergične reakcije pri eni na 1.000.000 cepljenih oseb, pri bolezni pa pljučnico dobi pet od 100 zbolelih, vnetje možganov 1 od 2.000 zbolelih, umre pa eden od 3000 zbolelih, pojasnjujejo na NIJZ.

"Vendar pa tudi le enega resnega neželenega učinka na milijon cepljenih ne bi bilo mogoče upravičiti, če ne bi bilo nobene koristi cepljenja. Brez cepljenja bi bilo veliko več primerov nalezljivih bolezni, posledično pa tudi bistveno več njihovih resnih posledic in več smrti. Jasno je, da so koristi cepljenja bistveno večje od minimalnega tveganja zaradi cepljenja," so sklenili.

Če v Sloveniji ne bi bili zaščiteni z velikim deležem cepljenih oseb, bi se te bolezni hitro razširile med našim prebivalstvom in začele povzročati epidemije.