Tuberkuloza: čas za preplah?

Da bi nov načrt za odkrivanje, diagnostiko in zdravljenje primerov te nalezljive bolezni, ki se širi prek kapljične infekcije, uspešno zaživel, je direktorica evropskega dela Svetovne zdravstvene organizacije Zsuzsanna Jakab opozorila, da je treba nemudoma ukrepati, saj bosta drugače ekonomska izguba in neprecenljiva izguba človeških življenj v prihodnosti veliki. "Tuberkuloza je stara bolezen, ki pa je nismo nikoli povsem izkoreninili, sedaj pa se nam nedoslednost maščuje tako, da se je bolezen razvila,“ zatrjuje Jakabova.

Kot poudarja Lucica Ditiu, izvršna sekretarka organizacije Stop TB, je statistika zelo zaskrbljujoča, situacija pa izjemno dramatična. V svetu zaradi pandemije TBC letno umre okoli 1,7 milijona ljudi. Okužbo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis, bolezen pa uničuje bolnikovo pljučno tkivo, okuženi pa s kašljem bolezen kapljično prenašajo na okolico.

Primerov TB, odpornega na več zdravil (MDR-TB) in ekstenzivno rezistentnega na vsa zdravila (XDR-TB), pri katerih je bakterija odporna tako na zdravljenje prvega in drugega reda z antibiotiki, je vse več, letno pa pristojni na celem svetu odkrijejo več kot 440 tisoč novih primerov bolezni. Velik problem predstavlja tuberkuloza, odporna proti večini zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje te bolezni – multirezistentna tuberkuloza (ang. MDR TB – multidrug resistant tuberculosis). Sevi so odporni na izoniazid in rifampicin (najpomembnejša protituberkulozna zdravila). Največja žarišča multirezistentne tuberkuloze so v Baltskih državah ( Estonija, Latvija), v Rusiji (Ivanovo, Tomsk), Aziji (Kitajska, Indija) in v Afriki (Mozambik). V zadnjem času se pojavljajo tudi XDR sevi Mycobacterium tuberculosis, ki imajo širši spekter odpornosti proti protituberkuloznim zdravilom in jih ni moč zdraviti z vsemi zdravili prvega reda in tudi ne z večino zdravil drugega reda (XDR-TB – extensive second-line drug resitance in tuberculosis). Primeri te oblike tuberkuloze so pojavljajo po vsem svetu, največ v Aziji (Južna Koreja).

Zdravljenje že povsem običajne tuberkulozne okužbe je dolgotrajen in neprijeten proces, saj morajo bolniki v pol leta prejeti kombinacijo močnih antibiotikov. Številni bolniki zahtevnega zdravljenja ne opravijo do konca, zaradi česar se rezistentne oblike tuberkuloze tudi tako pogosto pojavljajo. Režim zdravljenja bolezni tipa MDR-TB in XDR-TB je še bolj zamuden, lahko pa traja od enega do dveh let. S tem se povečajo tudi sami stroški zdravljenja, ki lahko na koncu za enega bolnika znesejo okoli 12 tisoč evrov za zdravila in med 150 ter 200 tisoč evrov za bolnišnično oskrbo.

Po ocenah strokovnjakov je umrljivost zaradi tuberkuloze približno 7-odstotna, pri rezistentnih oblikah bolezni pa je delež smrtnostni kar 50-odstoten. Zaradi teh alarmantnih podatkov na Svetovni zdravstveni organizaciji pozivajo k vse večjemu osveščanju tako zdravnikov kot bolnikov, da je treba bolezen pravočasno odkrivati in primerno zdraviti ne samo simptome, temveč dokončno izkoreniniti tudi same bolezenske klice. "Če to ne bo storjeno, ne bodo ljudje v tišini le boleče umirali, temveč se bo bolezen vztrajno širila še naprej,“ pravi Ditiu.

Rezistentni sevi bacilov se prenašajo enako kot ostali sevi Mycobacterium tuberculosisi – s kužnim aerosolom, ki nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju oseb s pljučno ali laringealno tuberkulozo. Simptomi bolezni so enaki kot pri nerezistentni tuberkulozi. Splošni simptomi so hujšanje, povišana telesna temperatura, slabost, izguba apetita in nočno znojenje. Kašelj, bolečine v prsih, izkašljevanje krvavega izpljunka so prisotni pri bolnikih s pljučno tuberkulozo. Bolezen lahko prizadene tudi druge organske sisteme. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo za izvedbo načrta treba odšteti pet milijard dolarjev, da bi 127 tisoč ljudi ozdravili zlovešče spremenjene bolezni in do leta 2015 število umrlih zaradi tuberkuloze oklestili na 120 tisoč mrtvih.

V Sloveniji zaenkrat bolje

Bolezen je v Sloveniji sicer dobro obvladana, saj letno za njo zboli manj kot 200 bolnikov, umrljivost zaradi te bolezni se giblje med tremi in šestimi odstotki vseh tuberkuloznih bolnikov. Umirajo predvsem bolniki, pri katerih so ugotovljene še druge kronične bolezni, starejši, pri katerih je bila bolezen prepozno ugotovljena, in pri ljudeh, ki protituberkulozna zdravila slabo prenašajo.

Zdravljenje te bolezni je obvezno, traja pa najmanj šest mesecev. V Sloveniji se morajo tuberkulozni bolniki zdraviti v Bolnišnici Golnik, kjer jih namestijo v enoposteljne sobe za ves čas zdravljenja. Poleg Golnika imajo oddelke za zdravljenje tuberkuloze še v Mariboru in Topolšici. Nekužne oblike pljučne TB in nepljučna TB  se zdravijo ambulantno. V primeru, da zdravniki pri bolniku odkrijejo bolezen tipa MDR-TB ali XDR-TB, poteka zdravljenje na Golniku, kjer je bolnik sprejet v enoposteljno izolacijsko sobo.

Za tuberkulozo pogosteje zbolevajo moški, ogrožene skupine prebivalstva, ki pri nas pogosteje obolevajo za tuberkulozo, pa so starostniki, sladkorni bolniki, osebe, ki čezmerno uživajo alkohol, osebe, ki bivajo v negovalnih ustanovah, osebe, ki so se že zdravile zaradi tuberkuloze, zdravstveni delavci in osebe, ki so bile v stiku s kužnim tuberkuloznim bolnikom. Bolnikov s tuberkulozo in sočasno okužbo z virusom HIV je v Sloveniji malo.

"Medtem ko je problem tuberkuloze v svetu resnično pereč, pa lahko za Sloveniji trdimo nasprotno,“ zatrjuje Petra Svetina Šorli, vodja Nacionalnega programa za tuberkulozo in zaposlena na Kliniki za pljučne bolezni na Golniku. ''V zadnjih 15 letih je opazen velik napredek na področju nadzora nad epidemijo tuberkuloze. Leta 1996 je bil prenovljen nacionalni program za tuberkulozo ter rezultat dobrega dela in doslednega izvajanja ukrepov nadzora je zniževanje incidence tuberkuloze. Že leta 2000 se je Slovenija, s procentualnim deležem 19,3 obolelih na 100 tisoč prebivalcev, uvrstila med države z nizko incidenco bolezni. Zadnja leta se incidenca bolezni še dodatno znižuje in znaša za leto 2010 8,4/100.000 prebivalcev. Kljub temu da se število bolnikov s tuberkulozo v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje, imamo stalen nadzor nad boleznijo. V zadnjih letih smo posodobili spremljanje in nadzor bolnikov s tuberkulozo, centralizirali in posodobili smo laboratorijsko diagnostiko ter zdravljenje bolezni, uvedli smo nove metode v epidemiologiji (molekularna genotipizacija), poleg tega dosledno pregledujemo kontakte (osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z aktivno boleznijo) in izvajamo preventivno zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo.''

Nadaljuje se tudi aktivno iskanje bolnikov s tuberkulozo v rizičnih skupinah. Za Slovenijo je namreč možno pojavljanje mikroepidemij tuberkuloze v posameznih rizičnih skupinah prebivalstva, zato pripravljamo dodatne programe za ugotavljanje bolezni in preprečevanje širjenja okužb znotraj teh skupin, še dodaja Petra Svetina Šorli. Problem rezistentnih sevov bakterije tuberkuloze se na vsake toliko pojavlja tudi pri nas. Poleg sporadičnih primerov MDR-TB (v zadnjih desetih letih so zdravili deset bolnikov) so slovenski zdravniki od leta 2000 dalje zdravili tudi en primer XDR-TB. Letos niso zabeležili pri nas niti enega primera obeh tipov tuberkuloze.