Tjaša je izbrala presaditev, ledvico ji je darovala mati

Po podatkih Zveze društev ledvičnih bolnikov je v Sloveniji 2027 bolnikov s končno ledvično odpovedjo. Od tega se jih 1371 ali kar dve tretjini zdravi s hemodializo, 54 s peritonealno dializo (2,7 odstotka), le slabih 30 odstotkov pa se jih odloči za presaditev ledvice. V ljubljanskem kliničnem centru, kjer je bila operirana tudi naša sogovornica, so v 40 letih uspešno opravili že tisoč transplantacij ledvice. Največ so jih opravili lani, in sicer 62. Letos so jih opravili že 25.

V Sloveniji se soočamo s povečevanjem odstotka zavrnitev darovanja organov s strani svojcev umrlih. Največkrat je razlog za zavrnitev nepoznavanje volje umrlega in umik pred odločitvijo o darovanju. Darovanje organov je zelo pomembno, opozarjajo v UKC Ljubljana. Koliko časa boste čakali na organ, je namreč odvisno tudi od števila darovalcev organov.

Je pa tudi dobra novica. Miha Arnol s centra za transplantacijo ledvic s kliničnega oddelka za nefrologijo interne klinike je pojasnil, da je čakalna vrsta za presaditev ledvic manj kot eno leto, saj ima zavod za odvzem organov več darovanih ledvic, kot pa je čakajočih bolnikov na presaditev.

Le tretjina se jih odloči za presaditev ledvice

V Sloveniji je prednostni način zdravljenja ledvične odpovedi hemodializa v dializnem centru, saj se zanjo odloča dve tretjini bolnikov. Je pa velika prednost presaditve ledvice pred dializo popolna svoboda, saj bolniku ni treba trikrat na teden obiskati dializnega centra, kjer bi ga za več ur priključili na aparat za čiščenje krvi. Bolnik, ki ni vezan na dializni center, lahko brez posebnih priprav tudi potuje in si organizira počitnice. Prav tako mu ni treba upoštevati dietnih omejitev.

Pomembno prednost presaditve ledvice pred dializo so pokazale tudi raziskave. Rezultat le-teh je pokazal, da bolniki, ki se zdravijo s presaditvijo, živijo dlje od bolnikov, ki se zdravijo z dializo. Večina vprašanih bolnikov vključenih v raziskavo je tudi dejala, da bi se znova odločili za presaditev, če bi jim ledvica prenehala delovati.

Tjaši je ledvico darovala mati

Pogovarjali smo se s Tjašo, ki nam je zaupala svojo zgodbo. "Ravno je minilo šest let od moje presaditve," nam je pojasnila Tjaša, ki pravi, da se počuti odlično. "Imam to srečo, da sem presaditev dobro prenesla in da ne občutim nekih stranskih učinkov zdravil." Tjaši, ki je za lupusom zbolela v srednji šoli, je ledvico darovala mati, ki je bila primerna darovalka. Ljudje lahko namreč normalno živimo tudi le z eno zdravo ledvico, a dejstvo je, da se zelo malo ljudi odloča, da bi eno svojo ledvico darovali. V Sloveniji tako večinoma presajajo ledvice umrlih darovalcev.

Tjaša pravi, da se je njeno zdravstveno stanje med študijem tako zelo poslabšalo, da je morala za eno leto na dializo. Takrat je študij za eno leto prekinila. Ker so že ob začetku bolezni vedeli, da ji bo ledvico darovala mati, so se po enem letu dialize odločili za presaditev, ki se je zgodila junija 2007, ko je bila Tjaša stara 22 let.

Tjaša, ki je svoji mami zelo hvaležna, pravi, da ji je mama z veseljem darovala ledvico. Njeno dejanje jemlje kot nekaj zelo naravnega in ne kot njeno žrtev. To bi vsaka dobra mati naredila za svojega bolnega otroka, je prepričana Tjaša, ki dodaja, da ima občutek, da je njeni mami zdaj lažje kot prej.

Tjaša ves čas poudarja, da je imela veliko sreče, saj ni bilo večjih težav po presaditvi. To, da se še vedno večina bolnikov ne odloča za presaditev in vztraja na zdravljenju z dializo, Tjaša razume. "Nekateri se bojijo transplantacije, predvsem stranskih učinkov." Tudi sama je prednosti presaditve in slabosti dialize spoznala šele v letu po transplantaciji. "Šele takrat sem ugotovila, koliko energije mi je vzela dializa," pravi Tjaša in dodaja, da sicer tako dializa kot presaditev izčrpavata, a ji je presaditev zagotovila veliko več svobode in normalnejše življenje.

"Glede na to, koliko sem stara, se zna zgoditi, da bom še potrebovala transplantacijo. Je pa res, da gre znanost tako naprej, da se zna v tem času še marsikaj spremeniti. Računam na najboljše. Rečeno mi je bilo, da ledvice zdržijo pet let, nato pa je vsako leto podarjeno," pravi Tjaša. Na vprašanje, ali bi šla še enkrat na transplantacijo, pa odgovarja, da bo vse odvisno od takratnega fizičnega počutja. "Če bom takrat takšna, kot sem zdaj, in glede na pozitivno izkušnjo, potem ja. Iskreno povedano pa o tem sploh ne razmišljam."

Bolezen, ki se prikrade

Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu. Kadar njihovo delovanje počasi peša, govorimo o kronični ledvični bolezni, ki pomeni nepovratno slabšanje ledvičnega delovanja. Med najpogostejšimi vzroki za razvoj te bolezni je sladkorna bolezen, sledi zvišan krvni tlak v povezavi z aterosklerozo in žilnimi okvarami. Pogost vzrok so tudi vnetja ledvičnih telesc, glomerulonefritisi, prirojene okvare, kot so cistične bolezni ledvic in bolezni povezane z ledvično boleznijo in naglušnostjo.

Kronična ledvična bolezen običajno napreduje zelo počasi, tiho in neopazno, brez očitnih znakov in bolečin, zato večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe. Bolezen večinoma odkrijejo po naključju ali ko je že v napredovani fazi.