FIT 24UR

Takšne so naše navade: kar tretjina si ne umiva zob dvakrat dnevno, jemo premalo zelenjave, se pa več gibamo

Ljubljana, 23. 05. 2016 12.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
47

16.000 Slovenk in Slovencev je pozvanih, da sodeluje v raziskavi, ki bo razkrila, kakšen je naš vedenjski slog. Gre za peto raziskavo od leta 2001, dosedanje ugotovitve pa razkrivajo, da še naprej narašča razširjenost debelosti in zvišanega krvnega tlaka, prav tako je prisotno padanje uživanja zelenjave, zanemarjamo pa tudi redno ustno higieno.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Zdravje Slovencev
    02:10
    Iz SVETA: Zdravje Slovencev
  • Iz 24UR: Jemo premalo zelenjave
    02:09
    Iz 24UR: Jemo premalo zelenjave

Že petič od leta 2001 poteka raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na nacionalni ravni izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Če ste ena oziroma eden od 16.000 Slovenk in Slovencev, ki ste bili izbrani za sodelovanje v tej zelo pomembni raziskavi, potem vas na NIJZ prosijo, da do konca junija 2016 izpolnite in vrnite poslan vprašalnik. Da bi bili rezultati raziskave relevantni, jo mora izpolniti vsaj 60 odstotkov vprašanih.

Nagrade za sodelujoče

Tisti, ki bodo na vprašalnik odgovorili, bodo vključeni v nagradno žrebanje za denarne nagrade: dve nagradi v vrednosti 500 evrov, dve nagradi v vrednosti 300 evrov in štiri nagrade v vrednosti 100 evrov.

Z raziskavo, ki poteka pod okriljem ministrstva za zdravje, želijo namreč pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov nato oblikujejo bodoče preventivne programe, s katerimi bi izboljšali zdravje prebivalstva, zlasti ranljivejših skupin.

Že peta raziskava po vrsti

Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ je dejala, da bomo s to raziskavo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. "Na osnovi rezultatov predhodnih raziskav so bile že oblikovane rešitve v okviru nedavno sprejetega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, podatki služijo pri oblikovanju ukrepov nove protitobačne zakonodaje, alkoholne politike, pri ukrepih za zmanjševanje neenakosti v zdravju, pri oblikovanju programov za podporo spreminjanju nezdravega vedenjskega sloga in drugih," je dejala Maučec Zakotnikova.

Naključno izbrani prebivalci bodo anketo na dom prejeli po pošti, pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga s pomočjo vstopnega gesla izpolnijo na za to določeni spletni strani. Za nadaljnjo analizo zbranih podatkov je pomembno, da na vprašalnik odgovori oseba, na katero je bila pošta naslovljena in ne njeni bližnji.

Dosedanje raziskave so pokazale, da socialno-ekonomski dejavniki dokazano vplivajo na zdravje posameznika. Na osnovi zbranih podatkov pa lahko podrobneje opredelijo, katere so bolj ogrožene skupine prebivalstva, ki jih je potrebno čim prej in čim bolj učinkovito vključiti v preventivne programe. 

"Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru in širše," pojasnjuje Maučec Zakotnikova.

Kako pogosto pa vi uživate zelenjavo?
Kako pogosto pa vi uživate zelenjavo? FOTO: Thinkstock

Še vedno jemo premalo zelenjave

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev je stalno upadanje uživanja zelenjave. Najmanj pogosto uživajo svežo zelenjavo pripadniki čisto spodnjega in delavskega razreda ter srednjega družbenega sloja. Uživanje zelenjave pa se zmanjšuje pri obeh spolih, vseh starostih in vseh družbenih slojih.

Manj pogosto jedo sveže sadje moški, tisti iz mlajših starostnih skupin, manj izobraženi in pripadniki čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja.

Ženske uživajo več zelenjave od moških. V letu 2012 je tako 51 odstotkov žensk uživalo zelenjavo enkrat dnevno, medtem ko je bilo moških le 33,9 odstotkov. Padajoč pa je tudi trend uživanja svežega sadja enkrat na dan.

Še vedno zaužijemo preveč maščob, sladkorja in slane hrane

Še vedno nista skladna s priporočili število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca Slovenije. Zaužijemo preveč za zdravje škodljivih maščob, slane, mastne in sladke hrane. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave. Nakazuje se trend izboljševanja prehranjevalnih navad z vidika dosoljevanja obrokov in uporabe olivnega olja ter drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane. Prav tako ugotavljajo zmanjšan trend uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač ter nespremenjen trend uživanja peciva in sladic.

Moški se bistveno bolj nezdravo prehranjujejo

Bolj nezdravo se prehranjujejo moški, osebe iz čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja ter nižje izobraženi z osnovnošolsko in s poklicno izobrazbo. Največ determinant nezdravega prehranjevanja se je pokazalo v vzhodnem delu Slovenije.

Posledično je v porastu debelost, predvsem pri moških

Med odraslimi prebivalci Slovenije se delež anketirancev z indeksom telesne mase (ITM) pod 25, to je primerno in premalo hranjenih, skozi leta ne spreminja, zmanjšuje pa se delež čezmerno hranjenih in povečuje delež debelih med odraslimi prebivalci Slovenije, in sicer predvsem na račun porasta debelosti pri moških. Neenako obremenjenost s čezmerno težo in debelostjo opažamo glede na izobrazbo, saj je delež čezmerno hranjenih in debelih najvišji pri anketirancih z osnovno in s poklicno šolo, z višanjem izobrazbe pa se zmanjšuje v vseh letih spremljanja.

Pozitiven trend se kaže v tem, da postajamo telesno bolj aktivni.
Pozitiven trend se kaže v tem, da postajamo telesno bolj aktivni. FOTO: Thinkstock

Dobra novica: postajamo telesno bolj aktivni

Delež odraslih, ki dosegajo smernice za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije s celokupno telesno dejavnostjo, upoštevajoč starostno skupino od 25 do 64 let, se je v letih od 2001 do 2012 značilno povečal. Pri ženskah za 13 odstotkov, pri moških pa za skoraj 5 odstotkov.

Porazdelitev glede na zemljepisna območja se je povsem spremenila: leta 2001 je bil najvišji delež najden v vzhodni Sloveniji, najnižji pa v osrednji Sloveniji. Leta 2012 je delež najvišji v zahodni, najnižji pa v vzhodni Sloveniji.

Delež anketirancev, ki smernice za telesno dejavnost dosegajo z zmerno telesno dejavnostjo, se je povečal za 14 odstotkov. Sprememba je izrazito večja pri ženskah kot pri moških. Delež anketirancev, ki redno hodi, se je povečal za 25 odstotkov. 

Alkohol še vedno naša šibka točka

Slovenija se uvršča v sam vrh držav članic EU po porabi alkohola in tudi po zdravstvenih posledicah zaradi pitja alkohola. Vsak deseti Slovenec (starost od 25 do 64 let) čezmerno pije alkohol, vsak drugi se vsaj enkrat letno opije. Moški manj abstinirajo, pijejo alkohol pogosteje in v večji meri v primerjavi z ženskami. Čezmerno pitje alkohola s starostjo narašča, medtem ko visokotvegano opijanje s starostjo upada. Prebivalci vzhodne Slovenije v večjem deležu pijejo alkohol čezmerno in se visokotvegano opijajo. 

Še posebej je zaskrbljujoče, da se je tvegano opijanje povečalo predvsem pri ženskah, še posebej, ko govorimo o opijanju nekajk

Narašča število kadilk

Dosedanje raziskave so še pokazale, da se povečuje delež ljudi s povišanim krvnim tlakom, predvsem na račun moških. Pojavnost je najvišja na vzhodnem zemljepisnem območju Slovenije. Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni, ki so v Sloveniji in tudi svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti.

V obdobju od leta 2001 do 2012 se je znižal delež kadilcev in zvišal delež nekdanjih kadilcev, a tudi znižal delež tistih, ki niso nikoli kadili. Za čas v obdobju od 2008 do 2012 so značilne manj ugodne spremembe v razširjenosti kajenja. Zvišal se je delež kadilcev na račun zvišanja deleža med ženskami, medtem ko se med moškimi delež ni spremenil. Hkrati se je znižal delež oseb, ki niso nikoli kadile, in to pri obeh spolih. Neugodne spremembe v razširjenosti kajenja so izrazitejše med ženskami. 

Posledice stresa po letu 2008 še izrazitejše

Doživljanje stresa je do določene mere normalno, dlje časa trajajoči negativni stres brez sprostitve pa predstavlja enega ključnih dejavnikov za slabšanje zdravstvenega stanja posameznika, saj povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj ter poslabšanje že obstoječih bolezenskih stanj.

V obdobju od 2004 do 2012, pa tudi posebej med letoma 2008 in 2012, so zaznali statistično značilen porast občutenja stresa zaradi poslabšanja gmotnih pogojev za življenje, problemov v družini, slabih odnosov s sodelavci in osamljenosti.

Dvakrat na dan si zobe umije zgolj slabih 63 odstotkov ljudi

Raziskava pokaže tudi naš odnos do zdravstvene oskrbe. Slovenci se z obiskom zobozdravnika ne moremo prav pohvaliti. Ščetkanje zob in redni obiski pri zobozdravniku so najpomembnejši načini lastne skrbi posameznika za vzdrževanje ustrezne ustne higiene ter posledično za preprečevanje kariesa in parodontalne bolezni. Leta 2012 ni obiskala zobozdravnika kar tretjina odraslih ljudi, kar je več kot leta 2008. Glede na leto 2008 je to na račun povečanega deleža moških, starih 25 do 39 let, z dokončano najmanj poklicno šolo. Naj dodamo, da je za vzdrževanje zdravja zob zelo pomembno najmanj enkrat na leto preventivno obiskati zobozdravnika.

Ščetkanje zob in redni obiski pri zobozdravniku so najpomembnejši načini lastne skrbi posameznika za vzdrževanje ustrezne ustne higiene ter posledično za preprečevanje kariesa in parodontalne bolezni.
Ščetkanje zob in redni obiski pri zobozdravniku so najpomembnejši načini lastne skrbi posameznika za vzdrževanje ustrezne ustne higiene ter posledično za preprečevanje kariesa in parodontalne bolezni. FOTO: Profimedia

Rezultati raziskave kažejo, da si zobe redno, vsaj dvakrat na dan, ščetka le 62,8 odstotka odraslega prebivalstva. Pogostost slabe skrbi za ustno higieno (manj kot enkrat na dan) je bila leta 2012 glede na leto 2008 značilno večja pri obeh spolih z dokončano srednjo šolo ali manj. Stanje se je leta 2012 najbolj poslabšalo med mlajšim ženskami v starosti od 25 do 34 let, med katerimi je delež tistih, ki si ščetka zobe manj kot enkrat dnevno, narastel z 0,6 na 2,5 odstotka.

Preventivni programi rešujejo življenja

V Sloveniji so se leta 2011 začele vzpostavljati referenčne ambulante v osnovni zdravstveni dejavnosti. Ekipa družinskega zdravnika se je okrepila z dodatno izobraženo in usposobljeno diplomirano medicinsko sestro, ki izvaja preventivo na področju vseh kroničnih bolezni pri opredeljeni populaciji že od 30. leta starosti dalje. Redno letno pa spremlja tudi kronične bolnike in urejenost njihovih kroničnih bolezni.

To vse so pokazale dosedanje raziskave. Na osnovi teh podatkov pa so nato nastali preventivni programi, ki dokazano rešujejo življenja. Če ste dobili poziv, da se udeležite katerega od preventivnih zdravstvenih pregeldov, se le odzovite povabilu. Ti pregledi so brezplačni, do njega pa so upravičeni moški v starosti od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta, in sicer vsakih pet let.

Eden od pomembnih rezultatov preventivnih pregledov je naslednji: v zadnjih dvajsetih letih se je število smrti zaradi vseh vrst bolezni srca in ožilja prepolovilo, glede na leto 2000 pa je število smrti zaradi teh bolezni letno manjše za okoli 1200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj letno pripišemo uspešnim preventivnim programom, je poudarila Jana Govc Eržen, družinska zdravnica v ambulanti v Vojniku in nacionalna koordinatorica Nacionalnega program primarne preventive srčno-žilnih bolezni.

Ker so raziskave pokazale na precejšnje razlike med državljani glede dostopnosti do programov preventive, so na NIJZ nadgradili obstoječ preventivni program za otroke, mladostnike in odrasle s projektom Skupaj za zdravje, katerega cilj je večja dostopnost do preventive, vključevanje ranljivih skupin, ki v preteklosti v večini niso bili vključeni v preventivne programe zaradi različnih ovir, ki nastajajo zunaj in znotraj zdravstvenega sistema ter oblikovanje programov 'po meri uporabnikov'. Projekt zaenkrat poteka v treh pilotnih zdravstvenih domovih, bi ga pa radi čimprej razširili na celotno državo. Takšen kakovosten preventivni program bi na ravni celotne države letno stal okoli 15 milijonov evrov, kar je bistveno manj kot so stroški zdravljenja različnih kroničnih bolezni. 

Stroškovna učinkovitost takšnih preventivnih programov je tako dokazana. Po besedah Maučec Zakotnikove se namreč vsak evro, vložen v preventivo, sedemkrat povrne oziroma se za toliko zmanjšajo stroški oskrbe bolnikov v zdravstvenem sistemu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (47)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
24. 05. 2016 12.31
+4
Pa zakaj take novice, še ena dobro plačana institucija, ki naj bi skrbela za zdravje ljudi?? In kaj ste napisali - najhuje je v vzhodni Sloveniji! Torej bi morala država poskrbeti, da bi se tam kaj spremenilo - delovna mesta, stanovanja, dobre plače - šele potem človek dobi željo po dolgem življenju. Če pa ni nič, nima kaj pričakovati, potem mu je vseeno, kdaj umre - pa da nima niti zavarovanja...... potem bo prav gotovo še hitreje umrl.
Transformerji
24. 05. 2016 12.36
+3
Tudi na program Svit se jih je najmanj odzvalo v V Sloveniji.
povanpireni
24. 05. 2016 18.09
+1
Če bi zastonj kaj delili, potem bi cela Slovenija bila sama en triglav to so dejstva.
CastrumFF
23. 05. 2016 21.32
-4
Najlepse pa je ko grem srat ,si ne potem umijem rok in stisnem roko kaksnemu levicarju! heehehe
ADRR
25. 05. 2016 16.01
Artechh
23. 05. 2016 20.39
+5
Najbolj so mi smečni tisti, ki hočjo zdravo živeti in zdravo jedo, poj jih pa vidš kako se z alkoholom nalijajo in kadijo :D
HAILWOODmike
23. 05. 2016 20.57
+6
CastrumFF
23. 05. 2016 21.33
+3
Se ganalivat je del slovenske identitete. Ce nas ze kdo slucajno pozna,nas prav po temu!
CastrumFF
23. 05. 2016 20.24
+7
A si je treba umit roke po scanju?
povanpireni
24. 05. 2016 18.14
+1
Po slovenskem gobcanjo obvezno, da ni vonja po g*oj*ici.
kim llsung
23. 05. 2016 20.09
+7
Zelenjava...me zanima koliko litrov pesticidov je slo cez moje crevesje...
HAILWOODmike
23. 05. 2016 19.53
-3
Pojem cca pol kile mesa vsak dan!
Netajkun
23. 05. 2016 20.02
+2
HAILWOODmike
23. 05. 2016 20.57
+1
Quatflow
23. 05. 2016 22.56
+2
verjetno dela v klavnici, pa ma kaj gratis.
Eitipatapa
23. 05. 2016 19.12
+8
Na podlagi rešenih anket pa bodo brihte na oblasti ugotovile, da zdravstvu namenjajo preveč denarja in je potrebno še to revščino zreducirati.
Jožajoža
23. 05. 2016 18.42
+3
res je,se manj umivamo, več uporabljamo vložke,ker jim pušča voda, , po odnosih se pa "umivamo" z intimnimi robčki. , in več se gibljemo, ker imamo čas,denar in zlato državo, ki podpira nas nas lenuhe, samohranilke in kmete.ter dobro plačuje javni sektor
toxicox
23. 05. 2016 17.50
+14
jaz sem že najmanj petkrat bil pri zobarju pa mi ne popravi zdravi zoba samo namerno čaka da bo zob za izpulit pa vsak drug teden sem otekel pa nič.
hrvat_Ante
23. 05. 2016 17.45
+2
To so te slovenci
rambek
23. 05. 2016 17.38
+5
Snops je najboljsi za oralno higieno.
rambek
23. 05. 2016 17.37
+13
Kaj bodo hodli k zobarju.. Itak ce jim bo kaj naredo bodo pustili tam placo.
mijavci
23. 05. 2016 17.37
+9
Kvaliteta zob je veliko odvisna tudi od dedne zazsnove če pa mislite da imajo zvezdniki lepe zobe se pa krepko motite 90% imajo umetne keramične luske za filmski nasmeh , se pa seveda strinjam da pa gniloba v ustih je izredno nevarna za nastanek veliko drugih obolenj.
RoadWarrior
23. 05. 2016 17.16
+3
Oralna higiena je izjemno pomembna saj lahko prepreci vrsto obolenj, od lokalnih do srcnih tezav. Pa iz ust vam ne bo smrdelo... Za prehrano ter cigarete je pa zalostno, saj svetovni trend stremi k vedno bolj zdravi prehrani in prenehanju kajenja, v sloveniji pa zgleda ne skrbimo toliko zase. Se strinjam da je treba uzivat in jesti kar nam pase ampak v mejah normale (in ne biti odvisni od cukra/alkohola) . Slaba prehrana od vrste zdravstvenih obolenj tudi vpliva na pocutje in energijo pri delu.
El Toro
23. 05. 2016 16.16
+17
Ni toliko pomembno umivanje zob, kot je čiščenje med zobmi. Zelo pomembna je še ena zadeva: najboljše za preprečevanje vseh vnetij v ustih - tudi dlesni je uživanje rozin.
martin7u
23. 05. 2016 16.51
-1
wau bravo res cukr je dober za dlesni..upam, da mu kdo ne nasede
murinar
23. 05. 2016 17.31
+1
User468584
23. 05. 2016 18.41
+3
da si z nitko in krtačkami odstraniš ostanke hrane
ADRR
25. 05. 2016 16.03
Tole z rozinami tudi meni ne pije vode. Kje je logika?
KardinaIFrancRodeVKristusu2
23. 05. 2016 15.24
+6
Spoznal sem, da sem Slovenec od glave do pete....
Megaclite
23. 05. 2016 15.23
+28
Zobozdravniki uničujejo zobe. Sem imel amalganske plombe, so mi jih menjali z belimi in je samo sranje z njimi. Amalgamske so držale 20 let (in bi še, če jih ne bi "preventivno" zamenjali pa še plačat jih moraš), bele so po par letih zanič. Ne morejo menjavati plombe na par let, bo ja zoba prej zmanjkalo.
Suckhead
23. 05. 2016 15.44
+7
Idi rajši k zobozdravniku ne pa k šarlatanu! Bele plombe enako držijo smo morejo biti vredo narete :D
Megaclite
23. 05. 2016 15.45
+5
Ne vem no, naj bi bila ena boljših zobozdravnic, koncesionark in je sama rekla, da ne držijo več kot pet let.
ADRR
23. 05. 2016 16.04
+11
Kakšnih 5 let, prosim te lepo. Naj prodaja komu drugemu te oslarije. Sploh pa je kriminal, da se sploh še daje ta kovinski strup v usta v letu 2016.
Quatflow
23. 05. 2016 17.37
+3
imaš posebne bele plombe, ki zdržijo 5 let. ponavadi ti jih zobozdravnica da v zob takrat, ko ti vanj da še kakšno zdravilo, drugače pa naj bi bile bele plombe večne.
lucika24
23. 05. 2016 15.08
+1
Ah... zelenjava.. kdo bo pa jedel to zelenjavo (govorim o kupljeni zelenjavi)? Zanič, okus po plastiki... Fuj.
zlobniCO2
23. 05. 2016 15.25
+8
ka ješ plastiko al kako veš kak okus ima ??
bgko
23. 05. 2016 18.33
+4
Ne seri. Imamo nadpovprečno izbiro nadpovprečno kvalitetne zelenjave, ki je povrh vsega še poceni. Novi izgovori, da lahko mirne duše naprej ješ svinjarije?
ho?emVšolo
23. 05. 2016 15.06
+1
moja tudi rada vsakokrat potegne, a samo prizgano cigaro
fracola
23. 05. 2016 15.04
-3
Jaz si jih 3krat na dan
ho?emVšolo
23. 05. 2016 15.07
+4