Christopher Harte in Cindy Meston sta avtorja študije, katere ugotovitve sta objavila v mednarodni izdaji britanskega zbornika za urologijo. Harte in Mestonova sta skupaj s sodelavci v študijo vključila 65 prostovoljcev, ki niso imeli težav z erekcijo, bili pa so kadilci. Prostovoljci so pristali na program, s katerim so jih znanstveniki poskušali odvaditi od kajenja. Pred začetkom programa so vsakemu prostovoljcu v laboratoriju pokazali film s pornografsko vsebino, moški pa so morali oceniti, v kolikšni meri so vzburjeni, ob tem pa je posebna naprava merila nabreklost njihovega penisa. Enak poskus so ponovili na polovici izvajanja programa in še po končanem programu.
Ob koncu programa je 20 moških opustilo kajenje, medtem ko je 45 moških še vedno kadilo. Harte je razložil, da se je tistim moškim, ki so kajenje opustili, penis bolj povečal (merili so v širino in ne dolžino) kot tistim, ki kajenja niso opustili. Ko so primerjali subjektivne ocene moških o tem, kdaj so dosegli najvišjo stopnjo vzburjenja, se je pokazalo, da so jo hitreje dosegli tisti, ki so kajenje opustili.
Ob tem je Harte povedal tudi, da moški v "realnem življenju" niso zaznali kakšnega izboljšanja na spolnem področju. Možno je, da izboljšanje v laboratoriju potrebuje nekaj več časa, da se prenese na izboljšanje v realnem življenju, veliko pa je odvisno tudi od spolnega partnerja, je dejal.
Harte je priznal, da ugotovitve študije še niso dokončne, so pa zgovorne. Namen članka, ki sta ga s sodelavko objavila v zborniku, naj bi bil širjenje informacij, da bi se tako moški začeli zavedati, da kajenje lahko vpliva tudi na to področje življenja. "Mladi moški pogosto rečejo, da imajo še čas, preden začnejo skrbeti o škodljivih posledicah kajenja," pravi Harte, ki opozarja, da se kajenje lahko škodljivo vpliva na telo mnogo prej, kot se kadilci sami tega zavedo.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.