Slovenija sicer epidemijo HIV dobro obvladuje. Uvrščamo se med države z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV še ni pomembno razširil v nobeno podkategorijo prebivalstva. Vsako leto se na novo okuži med 40 in 50 oseb, med njimi večinoma moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Več kot 50 odstotkov jih pride na testiranje pozno, ko že zamujajo zdravljenje, več kot četrtina pride z že razvitim aidsom, je povedala Gobčeva.
Zdravila vedno boljša, HIV postaja dobro obvladana kronična bolezen
Infektolog z ljubljanske infekcijske klinike Janez Tomažič pa je opomnil, da je kljub nizkemu številu oseb s HIV oz. hepatitisoma B ali C "vsaka nova okužba odveč, vsaka smrt odveč". "Vsaka okužba novorojenca ali otroka bi bila katastrofa, vsaka stigma in diskriminacija oseb s HIV je odveč in nehumana, a se še vedno pojavlja stigma med ljudmi in tudi med zdravstvenimi delavci. Vsakršna stigma kaže na neznanje in neinformiranost", je poudaril Tomažič.
Stigma je nepotrebna tudi zato, ker imamo za zdravljenje HIV ter hepatitisov B in C zelo dobra zdravila. Kot je izpostavila infektologinja Mojca Matičič, s pravočasno uvedbo zdravljenja HIV in hepatitis B postaneta dobro obvladani kronični bolezni, za hepatitis C pa imamo na voljo nova zdravila, ki bolezen ozdravijo.
Z zdravljenjem okuženi postanejo nenevarni za širjenje epidemije
Osebe s HIV ali hepatitisom B, ki so v programu zdravljenja, imajo med drugim v sebi manjšo količino virusa kot tisti, ki se ne zdravijo, je ob tem pojasnil Tomažič. "Vsak, ki se učinkovito zdravi, za 90 odstotkov zmanjša prenos bolezni. S tem, ko znane okužene učinkovito zdravimo, te osebe postanejo nenevarne za širjenje epidemije. Problematične so neprepoznane okužene osebe, ki imajo v sebi močno količino virusa in so tudi vir novih okužb," je še dodal.
Okuženi so lahko tudi tisti, ki so pred letom 1993 dobili transfuzijo krvi
Tako zdravstvo kot nevladne organizacije vse posameznike, ki imajo katerega koli od dejavnikov tveganja za katero od treh okužb, pozivajo, naj se testirajo. Vsi trije virusi se prenašajo z okuženo krvjo, z nezaščitenimi spolnimi donosi in z matere na otroka. Tveganje za okužbo imajo tudi tisti, ki so pred letom 1993 dobili kako transfuzijo krvi.
Vsakdo v Sloveniji ima na voljo več različnih možnosti za testiranje na okužbo s HIV ali hepatitisoma B oz. C. Testirajo se lahko pri svojem osebnem zdravniku, na rednih brezplačnih anonimnih testiranjih na ljubljanski infekcijski kliniki ter na občasnih akcijah testiranja, ki jih pripravljajo. Poleg tega pa nevladne organizacije že od začetka tega leta organizirajo testne dogodke v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa je na današnji novinarski konferenci dejala družinska zdravnica iz ljubljanskega zdravstvenega doma Nena Kopčavar Guček.
"Ti bolniki za ostale ljudi niso nobena nevarnost"
Miha Lobnik iz nevladne organizacije Legebitra, ki je med organizatorji testiranj v skupnosti, je opozoril, da ima vsak posameznik strah pred testiranjem. "Testiranje je križišče, v katerem se bo morda življenje posameznika popolnoma obrnilo, a bo opremljen z novo informacijo," je poudaril. Vsem ljudem svetuje, da preverijo, kje vse se lahko testirajo, in si izbere tistega organizatorja, ki ga je najmanj strah.
Posvaril je tudi pred kategoriziranjem oseb, ki živijo s temi boleznimi. "V Sloveniji ljudje danes živijo s sladkorno boleznijo, rakom in tudi s HIV ... mnogi živijo kakovostno življenje in ni razloga, da bi jih kategorizirali. Ti bolniki za ostale ljudi niso nobena nevarnost," je poudaril.
