Glede na vedenje staršev se da dobro predvideti, česa se bojijo njihovi otroci. Če se ti bojijo enakih situacij, družina pa ima skupne strahove, so te nanje po vsej verjetnosti prenesli starši. Že zarodek čuti mamino prestrašenost, saj njeno telo izloča stresne hormone, ki vplivajo na njegovo počutje. Takrat otrok začne intenzivneje brcati ali pa se, nasprotno, povsem umiri. Mame so na svoje novorojenčke tako navezane, da postaneta eno in svet tudi doživljata kot eno. Otrok začuti, kdaj mama postane nervozna, se začne potiti ali pa se ji trese glas, in če je stresu pogosto izpostavljena, lahko to tudi negativno vpliva na nastajanje mleka.
Psihologinja Andreja Pšeničny pravi, da otroci mimiko strahu kažejo od približno šestega meseca naprej, strah pred izgubo mame pa svoj vrh doseže okrog devetega meseca. Otroci se sicer bojijo marsičesa, a prirojeni so le strah pred padanjem, tresenjem in hrupom, drugi so večinoma naučeni, zlasti tisti, ki se prepletajo s starševskimi strahovi.
Prava mera strahu je dobrodošla, a kako preprečiti, da ne preraste v fobijo?
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.