'Sporni dodatek cepivu ni ogrožajoč'

Imunolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Alojz Ihan je v pogovoru za sobotno prilogo Večera V Soboto spregovoril o novi gripi in cepljenju proti njej. Nihče ne pričakuje trupel na ulicah, bo pa zimska sezona minila v znamenju obolevanj, je poudaril.

Ihan pravi, da otroci veliko obolevajo, prav tako odrasli. Če to pomnožimo z meseci, kaže, da bo dosežena številka med 20 in 30 odstotki nove gripe plus običajnih 10 odstotkov stare, je dejal. Vmes bo lahko tudi nekaj mešanja, zaporedje nova, stara ali stara, nova, ko kdo dobi dve gripi zapored, kar je lahko za posameznika precej neugodno, opozarja.

Vsak pa se ima po Ihanovih besedah pravico sam odločati: ali raje tvega 30 odstotkov, da bo zbolel, pa pri tem ne ve, ali bo zbolel za blažjo ali težjo obliko, ali pa se bo raje cepil.

Cepljenje podobno naravni poti

Cepljenje je eno najbolj pametnih in naravnih načinov preprečevanje bolezni. S cepljenjem izkoristimo imunski sistem, pokažemo mu, kakšen je mikrob, imunski sistem pa potem naredi, kar sicer naredi pri naravni okužbi, pojasnjuje.

S klasičnimi zdravili je popolnoma drugače, je opozoril. Če na primer jemljemo zdravila zaradi težav s pritiskom, začnemo pospeševati izločanje seča, kar je precej daleč od naravnega uravnavanja. Pri cepljenju pa obramba poteka skoraj tako kot po naravni poti, samo časovno vse prestavimo in namesto bolezenskega živega mikroba damo v človeka mrtvega, da ne more škodovati.

Za zdaj je nova gripa verjetno že razvita v končni obliki. Tako ni pričakovati, da bi prišel val, ki bi imel druge lastnosti, kot so te, precej podobne običajni gripi, je dejal.

Domnevno sporni dodatek ni ogrožajoč

Na vprašanje, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija dala dovoljenje za uporabo skvalena v cepivo, je pojasnil, da se cepivom ponavadi dodajajo adjuvansi, snovi, ki namesto živega virusa naredijo vnetje. Takrat zato nekaterim oteče rama in imajo otrdlino na mestu cepljenja.

Skvalen je eden izmed adjuvansov, verjetno pa ga nekateri kot spornega omenjajo zaradi znane zgodbe o cepljenju vojakov v Fort Dixu leta 1976, ko se je kot stranski učinek pojavila začasna paraliza, pravi Ihan. Vendar poudarja, da je bilo zatem narejenih zelo veliko poskusov s skvalenom, uporabljen je v številnih cepivih in se ni izkazal kot ogrožajoč ali kot povzročitelj težav.

Ameriška cepiva proti novi gripi ne vsebujejo adjuvansov, zaradi tega pa morajo vsebovati več virusnih delcev. Drugi del sveta se je odločil za adjuvanse, s čimer se zmanjša potreba po proizvodnji virusov, ki so omejevalni faktor pri proizvodnji cepiva. Cepiva je bilo namreč treba v kratkem času narediti ogromno in ker racionalnega razloga za to, da skvalena ne bi dodajali, ni, se je preostali del sveta odločil za dodajanje adjuvansa, pravi Ihan.

Smiselnost nakupa cepiva moramo po njegovih besedah vedno ocenjevati z razumevanjem časa, ko je bila podpisana pogodba. Takrat je bilo še vse zelo neznano in je izgledalo, da se zelo mudi za cepivo. Tako so se pač odločili kupovati – pri nas 800.000 doz in še rezervnih 400.000 doz. "To morda niti ni tako pretirana številka, če vemo, da je takrat veljalo, da bosta potrebni dve dozi cepiva," je še poudaril imunolog Ihan.