Socialne razlike večajo prepad tudi v zdravju mladih

To je del izsledkov, ki jih v tretji publikaciji po raziskavi HBSC objavlja republiški Inštitut za varovanje zdravja, ki si prizadeva za zmanjšanje neenakosti med mladimi zaradi socialnega položaja in statusa. Kot poudarjajo v tretji študiji, ki jih v štiriletnih intervalih redno opravljajo, je navkljub izboljšanju posameznih kazalcev potrebno še intenzivnejše sodelovanje različnih sektorjev.

Glavne smernice, ki jih študija izpostavlja so naslednje: neenakosti v zdravju mladostnikov lahko dejansko preprečimo, pri čemer pa so pozitivni kazalci vidni že v zmanjšanju zlorabe alkohola med mladoletnimi, dokaj dobrem duševnem zdravju med mladostniki, v dejstvu, da vse več mladih redno zajtrkuje in posega po zdravi prehrani in v dejstvu, da so slovenski mladostniki vse bolj telesno dejavni, vendar po analizah tudi vse bolj nagnjeni k tveganim vedenjem.

Slovenija namreč prihodnji teden gosti raziskovalce zdravja otrok in mladih iz 43 držav, v zadnji publikaciji z naslovom Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanim vedenjem slovenskih mladostnikov pa je izpostavljeno, da so v zdravju slovenskih mladostnikov razlike, ki se jih lahko prepreči in so nepravične.

"Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni s svojim življenjem in imajo več psihosomatskih simptomov ter slabše duševno zdravje,“ poudarja nacionalna koordinatorica HBSC študije Helena Jeriček Klanšček. Kot pravi gre za mladostnike iz družin, kjer sta oba starša brezposelna, kjer mladostniki ocenjujejo, da je njihovo blagostanje podpovprečno in ki večinoma dosegajo nizke rezultate na lestvici, ki meri družinsko bogastvo. Mladostniki, ki slabše ocenjujejo svoje fizično in duševno zdravje so večinoma tudi učno manj uspešni in brez prijateljev.

Skoraj četrtina tistih, ki slabše ocenjujejo svoje zdravje, so kot podpovprečno ocenili tudi blagostanje svoje družine, medtem ko je takšnih, ki so ga ocenili z nadpovprečno le osem odstotkov. Podobno je tudi pri doživljanju različnih psihosomatskih težav. Skoraj tretjina mladostnikov, ki opažajo več kot dva psihosomatska simptoma na teden, prihaja iz družin s podpovprečnim blagostanjem, medtem kot je 14 odstotkov takšnih, ki so ocenili svoje blagostanje za nadpovprečno.

Večini tistih, ki so zadovoljni z življenjem (teh je bilo 91 odstotkov) prihaja iz nadpovprečnop situiranih družin, medtem ko je med zadovoljnimi najmanj tistih, ki so ocenili, da gre njihovim družinam denarno podpovprečno. "To kaže, da so že pri mladostnikih prisotne neenakosti v zdravju, ki jih ugotavljamo pri odraslih. Namreč študije zdravja pri odraslih ugotavljajo, da ljudje z nižjim socialno-ekonomskim položajem slabše ocenjujejo svoje zdravje, pogosteje obolevajo in umirajo prej kot posamezniki iz višjih socialno-ekonomskih slojev,“ poudarja Klanščkova.

Zmanjševanje neenakosti je naloga več sektorjev, ne samo zdravstvenega

Prizadevanja IVZ in tudi ministrstva za zdravje so tako usmerjena v opozarjanje na neenakosti v zdravju mladostnikov in pripravo različnih ukrepov na tem področju. "Na področju šolstva si prizadevamo za vključevanje vsebin zdravja v šolski načrt in pripravo učnih ur, ki bi učiteljem pomagale pri učinkoviti izpeljavi tem zdravja, ki so že del učnega načrta,“ je povedala Klanščkova.

Kot poudarjajo na IVZ, je treba okrepiti ozaveščenje otrok, mladostnikov in bodočih staršov prav s poudarkom na zmanjševanju razlik. Tu so bolj občutljive bodoče mamice z nižjo izobrazbo, osipniki in otroci iz revnejših družin.

Od 7. do 9. novembra bo v Ljubljani potekal mednarodni sestanek raziskovalcev iz 43 držav, ki so povezani v mednarodno mrežo in od leta 1982 izvajajo študijo HBSC. Člani mreže se srečujejo dvakrat letno in dolžnost vsake članice je, da organizira sestanek tudi v svoji državi.

"Slovenija takšen sestanek organizira prvič, s tem bo prispevala svoj delež pri načrtovanju nadaljnjega dela na področju raziskovanja zdravja mladih, pri pripravi mednarodnega poročila, skupnih analiz in objav podatkov omenjene študije,“ je povedala Helena Jeriček Klanšček, ki je tudi nacionalna koordinatorica raziskave HBSC.

S študijami do boljšega zdravja mladih

Slovenija se je HBSC mreži priključila leta 2001. Raziskavo, ki po enotni metodologiji poteka vsake štiri leta, izvaja nacionalni tim na IVZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Do sedaj smo pri nas izvedli tri raziskave – leta 2002, 2006 in 2010. Rdeča nit analiz HBSC podatkov v zadnjih letih so pri nas in v drugih državah razlike in neenakosti v zdravju mladostnikov. Tudi tokratno srečanje bo usmerjeno v zaključevanje mednarodnega poročila in ugotavljanje razlik med mladostniki glede na spol, starost, socialno-ekonomski položaj družine in tudi geografske razlike.

Študija poteka pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije in je ena pomembnejših dolgoročnih študij na področju zdravja mladostnikov na svetu. Glavna koordinatorka študije je Škotinja Candace Currie, mednarodna baza pa je na Norveškem. Namen študije je spremljanje samoocene zdravja in z zdravjem povezanih pojavov življenjskega sloga, zlasti vedenj, kot so prehranske navade, gibanje, tvegana vedenja in podobnih kazalcev.

Pomemben cilj študije je informirati politiko in praktike na osnovi boljšega razumevanja vzorcev in povezav različnih, z zdravjem povezanih načinov vedenja v njihovem socialnem kontekstu. Kot poudarjajo, je študija dragocena, ker omogoča mednarodne primerjave, spremljanje trendov in kompleksne analize, ki pomagajo razumeti spreminjajoči se svet mladih.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!