Slovenci pri sebi še vedno obdržimo kar četrtino zdravil, ki jih dobimo v lekarnah. (Foto: Reuters)

Kot so sporočili predstavniki Lekarniške zbornice Slovenije, je bilo po podatkih Kemofarmacije od začetka leta 2010 do konca 2011 v slovenskih lekarnah, bolnišničnih lekarnah, veterinarskih ustanovah, specializiranih trgovinah in ostalih zbirnih centrih zbranih 71,5 tone odpadnih zdravil.

Po besedah vršilca dolžnosti predsednika zbornice Aleša Mlinariča ne vedo, kolikšen je delež neustrezno odvrženih zdravil. "Preseneča nas, ker se količina odpadnih zdravil povečuje. V letu 2010 smo zbrali približno 30 ton, lani pa kar 40 ton odpadnih zdravil. To nas veseli z vidika, da so ljudje postali toliko ozaveščeni, da zdravila vračajo v lekarne, da vedo, da lahko predpisana zdravila uničimo in z njimi ne onesnažujemo okolja. Žalosti pa nas, da je količina odpadnih zdravil tako velika, kar pomeni, da v tem sistemu, ko zdravilo pride od zdravnika do pacienta, nekaj škripa,“ pravi. V prihodnje se bojijo še večjih količin, saj od začetka letošnjega leta skladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lekarne ne sprejemajo le radiofarmacevtskih izdelkov in zdravil, pač pa prav vsa odpadna zdravila.

Veseli, da ljudje oddajo zdravila, a težava je visok strošek uničenja

Da odpadna zdravila resnično predstavljajo tudi velik strošek, je priznala nadzorna farmacevtka v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Majda Povše. Stroški uničevanja namreč znašajo okoli šest milijonov evrov, stroški hospitalizacije uporabnikov zaradi nepravilne uporabe pa okoli 28 milijonov evrov. "Po ocenah iz leta 2009 bi lahko na račun zmanjšanja hospitalizacij, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe zdravil, prihranili okoli 28 milijonov evrov,“ je dejala. Ker pa je danes zbiranje odpadnih zdravil še bolj organizirano kot pred dvema letoma, bi bila številka danes zagotovo večja, je še poudarila in nadaljevala, da poraba zdravil hitreje narašča kot sami stroški za zdravila. Zato v zavodu želijo, da bi zdravniki odgovorneje predpisovali recepte za zdravila.

(Foto: POP TV)

Vprašajte o svojem zdravilu!

"Skrbi nas, da morda naši pacienti ne vedo dovolj, da ne sledijo navodilom zdravnika ali lekarniškega farmacevta dovolj dobro, da bi zdravila porabili in da ne bi končala med odpadnimi zdravili,“ je zaskrbljen Mlinarič. V letošnjem letu bodo zato v lekarnah dali poseben poudarek seznanjanju pacientov z zdravili, ki jih morajo jemati.

V okviru projekta "Vprašaj o svojem zdravilu" bodo po njegovih besedah uporabnike med drugim informirali o pojavu neželenih učinkov pri jemanju določenih zdravil, in sicer, kdaj, na kakšen način in kako dolgo jih morajo jemati. Namen akcije osveščanja je, da spodbudijo ljudi k pravilnemu zbiranju odpadnih zdravil in varni uporabi. Mlinarič je še dodal, da ni smiselno, da bi ljudje kupovali zdravila na zalogo in jih doma kopičili.

Najpogostejša napaka je nepravilen odmerek

Koordinator projekta Bojan Madjar je pojasnil, da lahko samo informiran bolnik učinkovito sodeluje pri terapiji. Poudaril je, da sta samo zdravnik in farmacevt glavna strokovnjaka, ki lahko in smeta dajati informacije o zdravilih. Pogoste napake, ki jih ljudje storijo v zvezi zdravili in se velikokrat končajo s hospitalizacijo, so nepravilni odmerki.

"Ljudje odmerke spreminjajo, odmerke zdravil izpuščajo," ugotavlja. Nepravilno odmerjanje zdravil pa lahko pomeni resno grožnjo zdravju, pravi in dodaja, da je zelo pomembno, kako uporabniki zdravila uživajo. "Nekatera je treba vzeti na tešče, druge je treba nujno vzeti po obroku," je dejal. Dodal je, da voda najmanj vpliva na učinek zdravil, medtem ko to za mleko in različne sokove ne velja. Poudaril je še, da ima vsako zdravilo tudi priložena navodila uporabe, ki so tam zato, da jih preberemo.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!