Slovenca del ekipe raziskovalcev, ki je odkrila pomembno povezavo med črevesno mikrobioto in razvojem sladkorne bolezni

Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta sodelovala tudi slovenska znanstvenika, je razložila vpliv črevesne mikrobiote na zgodnje faze razvoja sladkorne bolezni. Raziskava, ki so jo objavili v prestižni reviji Nature, bi lahko prispevala k znižanju tveganja sladkorne bolezni in kardiovaskularnih motenj, je pojasnil raziskovalec Matej Orešič.

Namen raziskave je bil najti povezavo med bakterijsko sestavo črevesja in inzulinsko rezistenco. Slednja je namreč zgodnji znak nastanka sladkorne bolezni tipa dva in predstavlja tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni, je povedal Orešič, ki je soavtor raziskave.

V ta namen so raziskovalci analizirali sestavo črevesne mikrobiote in metabolite nizke molekulske mase v krvi 277 oseb, ki nimajo sladkorne bolezni. V nadaljevanju raziskave so ugotovitve tudi potrdili na mišjih modelih.

Študija razkriva, da črevesna mikrobiota s povečanjem koncentracije razvejanih aminokislin v krvi vpliva na razvoj inzulinske rezistence, ki lahko pozneje vodi do nastanka sladkorne bolezni. Kot ugotavlja študija, sta za nastanek inzulinske rezistence še posebej pomembni dve bakterijski vrsti – prevotella copri in bacteroides vulgatus. Slednji prispevata k sintezi razvejanih aminokislin, kar vodi v zvišanje krvnih koncentracij aminokislin.

"Sprememba sestave črevesne mikrobiote bi torej lahko prispevala k preventivnim aktivnostim preprečevanja inzulinske rezistence in s tem k nižjemu tveganju za nastanek tako sladkorne kot tudi srčno-žilnih bolezni. Seveda so za to potrebne nadaljnje raziskave," je dodal Orešič.

Orešič je leta 1999 doktoriral iz biofizike na ameriški univerzi Cornell. Trenutno je zaposlen na finskem Turku Centre for Biotechnology, kjer je vodja skupine za sistemsko medicino, v kratkem pa se namerava zaposliti na univerzi Örebro na Švedskem. Letos je zaradi prelomnih dosežkov na področju metabolomike postal častni član organizacije Metabolomic Society.

Poleg Orešiča je v raziskavi sodeloval tudi Kajetan Trošt, doktor bioloških in biotehničnih znanosti, ki je doktorat pridobil leta 2009 na ljubljanski univerzi. Trenutno je zaposlen v metabolomskem laboratoriju Centra Steno Diabetes na Danskem, ki se ukvarja z zdravljenjem, preprečevanjem in raziskovanjem sladkorne bolezni in z njo povezanih zapletov.