Da smo sami sebi pogosto največji rablji, ni treba preveč poudarjati. Najnovejša raziskava Univerze Johns Hopkins to tudi potrjuje: naši možgani so največji zaviralci našega uspeha pri upiranju slabim razvadam. Razlog tiči v dopaminu, kemijski spojini, ki v možganih deluje kot prenašalec signalov med živčnimi celicami in ima pomembno vlogo v tako imenovanem možganskem sistemu nagrajevanja.
Torej, če si obljubimo, da bomo začeli vstajati bolj zgodaj, ali da bomo bolj zdravo jedli, nas bodo možgani pretentali, saj nas bodo spomnili na prijetne občutke, ki jih imamo v nasprotnem primeru.
"Ne zavedamo se, da naše pretekle izkušnje vplivajo na našo pozornost na določene stvari," pravi Susan M. Courtney iz Oddelka za psihologijo in znanost o možganih.
Ko bomo pomislili na slastne burgerje, se jim bomo težko uprli, saj dopamin v naših možganih ohranja spomin nanje zelo živ. To deluje nekako tako: že samo, ko pomislimo, kakšen užitek ga je jesti, se nam pocedijo sline in če nam ga v istem trenutku kdo ponudi, se bomo le stežka uprli.
Prav zaradi tega je denimo izjemno težko prekiniti neko odvisnost. Še več: bolj kot se upiramo nečemu, večja je verjetnost, da bo naš živčni sistem sprožil prijetne spomine, kadarkoli bomo to stvar zagledali.
"Kar nam pritegne pozornost in o čemer pogosto razmišljamo, je ponavadi tisto, kar nam je v preteklosti prinašalo prijetne občutke, užitek," pravijo avtorji raziskave.
Spomin na nagrado v preteklosti sproži kemično reakcijo v možganih
Raziskavo so opravili na podlagi računalniške igrice, h kateri so povabili 20 igralcev. Ti so morali na zaslonu prepoznavati predmete. Vsakič, ko so prepoznali zeleni ali rdeči predmet, so prejeli majhno denarno nagrado. Vsakič, ko so prepoznali rdeč predmet v množici drugih barvnih predmetov, so dobili 1,3 evra, za prepoznavanje zelenega pa zgolj 20 centov.
Naslednji dan so nato udeleženci morali zaigrati novo igro. Tokrat so morali prepoznati določeno obliko – barva in velikost ni bila pomembna. Pri tej igri pa denarnih nagrad ni bilo. Med igro so raziskovalci pri udeležencih opravili skeniranje možganov in ugotovili, da se je v delu možganov, ki je povezan z našo pozornostjo, povečala koncentracija dopamina. Tisti, ki so bili bolj pozorni na rdeče predmete, so imeli višje nivoje dopamina, kot tisti, ki niso bili toliko pozorni nanje.
"To pomeni, da je spomin na nagrado v preteklosti, povzročil sproščanje dopamina. Ta dražljaj se je torej vgradil v naš sistem nagrajevanja," pravi profesorica Courtney.
Seveda pa tudi pri tem obstajajo različni odzivi. Ljudje, ki so nagnjeni k odvisnostim, imajo drugačen odziv, kot denimo tisti, ki so nagnjeni k depresiji. Prva skupina bo čutila večje navdušenje, medtem ko bo druga skupina posvetila manj pozornosti nagradi.
Na Univerzi Johns Hopkins so prepričani, da bi lahko ta raziskava predstavljala začetek za nadaljnje raziskovanje zdravljenja tega kemičnega neravnovesja in pomagala odpraviti odvisnosti oziroma tudi depresijo.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.