Finska študija, ki so jo objavili v medicinski reviji BioMed Central, je merila porabo antidepresivov pri 3.500 Fincih v starosti, ko so še delovno aktivni. 1.695 žensk in 1.776 moških je bilo v povprečju starih 44,6 let. Izsledki so pokazali, da je v osmih letih (med letoma 2000 in 2008) kar 80 odstotkov tistih, ki živijo v sami, navkljub delovni sposobnosti in ne previsoki starosti, posegalo po antidepresivih pogosteje kot Finci, ki živijo umirjeno družinsko življenje.
Razlogi za težave so pri ženskah slabši pogoji v gospodinjstvu, pri moških pa pomanjkanje družabnosti in socialne podpore, za depresijo pa obolevajo enako pogosto tako osamljeni moški kot osamljene ženske. Ključ do rešitve je tako lahko le priložnost, da osamljeni komu potožijo o svojih težavah, poroča spletna stran BBC.
Kot opozarjajo avtorji študije, se delež gospodinjstev, v katerih živi le ena oseba, v zahodnem svetu veča že zadnja tri desetletja, v ZDA in Veliki Britaniji pa živi samih ena tretjina prebivalstva, stanje pa se jasno odraža tudi na duševnem zdravju prebivalstva. Poleg osamljenosti so v študiji merili še, ali sprejemajo anketirani socialno podporo, v kakšnem delovnem okolju delajo, kakšno stopnjo izobrazbe imajo, kakšen je njihov mesečni prihodek, delovni status in v kakšnih razmerah bivajo, poleg tega pa so v vprašalnik zajeli tudi, ali kadijo, pijejo alkohol ter kako pogosto zahajajo v družbo.
Kot je za BBC povedala Laura Pulkki - Raback iz finskega inštituta za medicino dela, je samota zelo hud stresor za duševno zdravje. "Tovrstne študije ponavadi podcenjujejo tveganje, po katerem ljudje, ki so depresiji najbolj podvrženi, obenem tudi najslabše poskrbijo za zdravljenje. Prav tako nismo mogli oceniti, kako pogosto se ljudje niso odločali za zdravljenje,“ dodaja Pulkki - Rabackova.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.