Raziskava: Maksimalna starost, ki jo človek lahko doseže, je 125 let

Pričakovana življenjska doba narašča od 19. stoletja, in sicer zaradi cepiv, varnejših porodov in spopadanja s smrtonosnimi boleznimi, kot so rak in bolezni srca, pravijo ameriški znanstveniki. Njihove ugotovitve, objavljene v dnevniku Nature, temeljijo na analizi večdesetletnih podatkov o človekovi dolgoživosti, poroča spletna stran BBC News.

Ekipa na Albert Einstein College of Medicine v New Yorku je analizirala podatke o smrtnosti in podatke o smrti starejših od 110 let v Franciji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem. Podatki so pokazali, da se naraščanje življenjske dobe pri stoletnikih upočasnjuje in je ostala enaka že vsaj dve desetletji.

Absolutna meja je 125 let

Znanstveniki ugotavljajo, da bodo le redki živeli malo dlje kot 115 let. "Pri starejših od 105 let je le malo napredka, kar pomeni, da se najverjetneje približujemo meji človekovega življenja," je za BBS News povedal eden od raziskovalcev Jan Vijg. Po njegovih besedah je skoraj nemogoče, da bi preživeli 115 let. Ekipa je izračunala, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško življenje lahko doseže. "Potrebovali bi 10.000 svetov, kot je naš, da bi našli eno osebo v letu, ki bo živela do 125. leta," je dejal.

Francozinja Jeanne Calment je prišla blizu. Bila je najstarejša oseba, katere starost je bilo mogoče slediti na podlagi dokumentov. Ko je umrla leta 1997, je bila stara 122 let in 164 dni. Francoska ikona dolgoživosti se je rodila pred postavitvijo Eifflovega stolpa in je srečala slikarja Vincent van Gogha. Od takrat se ni še nihče približal tej častitljivi starosti, navaja BBC News. Američanka Sarah Knauss je bila rojena leta 1880 in je živela 119 let in 97 dni. Najstarejša oseba na svetu je trenutno Italijanka Emma Morano, ki je bila rojena novembra 1899 in je stara 116 let, pa poroča Sky News.

Raziskava žanje kritike in pohvale

Raziskava je deležna tako priznanj kot kritik drugih znanstvenikov. Po besedah direktorice Inštituta za zdravo staranje na londonski univerzi Linde Partridge je logično, da obstaja meja pri pričakovani življenjski dobi. Čeprav članek opisuje, kaj se dogaja, ne pove, kaj se bo zgodilo, je izpostavila in dodala, da so stoletnike, vključene v raziskavo, v otroštvu v poznem 19. stoletju prizadeli podhranjenost in nalezljive bolezni. Nasprotno pa je veliko zdajšnjih otrok predebelih, kar bo lahko po njenih besedah precej skrajšalo življenjsko dobo.

Za direktorja nemškega Inštituta za demografske raziskave Max Planck Jamesa Vaupela je meja 115 let preveč. Raziskavo je označil za "žalostno karikaturo" in izpostavil, da so znanstveniki v preteklosti mejo postavili pri 65, 85 in 105 letih, kar se je izkazalo za napačno. Ta raziskava ni prinesla znanstvenih spoznanj o tem, kako dolgo bomo živeli, je ocenil.

Profesor Vijg je prepričan, da bo treba za podaljšanje pričakovane starosti na 120, 125 morda celo 130 let storiti nekaj temeljnega. Staranje je po njegovih besedah tako zapleten proces, da ne bo mogoče bistveno spremeniti meje človekovega življenja. "Nadaljnji boj proti kroničnim boleznim in infekcijam lahko podaljša povprečno starost, ne pa tudi človekove maksimalne starosti," je prepričan.