Preverite, zakaj je odsvetovano pogosto uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je na podlagi analize in ovrednotenja 800 študij, ki jih je pripravilo 22 strokovnjakov iz 10 držav, v ponedeljek objavila, da so mesni izdelki, ki jih pridelajo s sušenjem, soljenjem in dimljenjem, tudi konzervirano meso, tako kancerogeni kot tobačni dim in azbest. Več o njihovih opozorilih preberite v včerajšnjem članku z naslovom Več kot užijete predelanega mesa, večje je tveganje za raka.

NIJZ: problem je v dodanih konzervansih, katerih uporaba je nujna

Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da ne gre za nova opozorila, saj so na osnovi teh opozoril že pred časom pripravili tudi nacionalna priporočila glede uživanja mesa in mesnih izdelkov, ki svetujejo, da se mesne izdelke uživa redkeje in v manjših količinah. To velja za vse vrste mesa. "Pri mesnih izdelkih, ki so konzervirani z natrijevim in kalijevim nitratom ali nitritom, lahko prihaja do tvorbe raznovrstnih dušikovih spojin, kot so nitrozamini (med samo presnovo) ali pa heterociklični amini pri pečenju. Te spojine pa dokazano niso prijazne zdravju in so povezane s pojavom raka pri ljudeh," pravi Blaznikova. Ta konzervans se uporablja pri večini mesnih izdelkov, ki so industrijsko pripravljena, saj je le-ta nujen za uporabo, ker nas ščiti pred toksinom, ki ga sprošča bakterija. "Prav zato, ker je uporaba konzervansa nujna, imamo takšna priporočila, da se mesa in mesne izdelke uživa manj pogosto in v manjših količinah," poudarja Blaznikova.

Med samo pripravo rdečega mesa lahko prihaja do tvorbe poliaromatskih ogljikovodikov, ki so prav tako kancerogeni, opozarjajo na NIJZ. Izpostavljajo primer peke mesa na žaru, ko so zraven prisotne še maščobe.

Če so preporočila glede uživanja mesa že dlje časa znana, pa nas je zanimalo, zakaj torej šele sedaj opozorilo WHO. Blaznikova poudarja, da je WHO opozorila objavila šele po natančni preučitvi okoli 800 epidemoloških študij. Šele na osnovi tega so lahko naredili izračun, ki pravi, da se z vsakodnevnim uživanjem 50 gramov rdečega mesa verjetnost raka poveča za 18 odstotkov.

Rakotvornost odvisna od prepleta več dejavnikov

Te študije so preučevale uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov s pojavom raka. Torej so ocenjevale dejavnik tveganja oziroma verjetnost. "To pa ne pomeni, da bomo z vsako zaužito hrenovko dobili raka," miri Blaznikova in dodaja, da rakotvornost ni enkraten dogodek. Rakotvornost tudi ni odvisna le od enega dejavnika, pač pa od številnih faktorjev. "Če imamo mi kadilca, ki uživa zelo veliko rdečega mesa, pa se pri njem pojavi rak, potem rečemo, da je bila verjetnost za pojav raka kar velika, ker je bil izpostavljen več dejavnikom tveganja."

Tudi pri mesu velja - uživajte ga občasno in v manjših količinah!

Uživanje mesa in mesnih izdelkov naj ne bo del vsakodnevnega jedilnika, pravi Blaznikova. Takšna so tudi nacionalna prehranska priporočila, ki so jih že pred leti sestavili. Pri mesnih izdelkih so potrošnikom tudi priporočili, naj izbirajo izdelke, kjer je vidna struktura mesa. Pri tem opozarjajo, naj se potrošniki izogibajo visoko predelanim izdelkom. Problematična pa je tudi sol, ki je v mesnih izdelkih običajno prisotna v višjih koncentracijah. Ta je lahko sama po sebi dejavnik tveganja za raka debelega črevesja in želodca, še opozarja Blaznikova.

Na NIJZ opozarjajo, da slika ni črno-bela, saj ima meso, če se uživa v priporočenih količinah, tudi številne koristi za ljudi. Tega ne gre zanemariti. A hkrati študije kažejo, da prebivalci Slovenije zaužijemo prevelike količine mesa in mesnih izdelkov, žal pa pojemo premalo rib, s katerimi bi koristno nadomestili vnos mesa, dodajajo na NIJZ. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da se je delež tistih, ki enkrat tedensko uživajo perutnino, govedino in svinjino, v primerjavi z letom 1997 povečal, najbolj pri svinjini za 6,8 odstotka, pri govedini za 1,3 odstotka ter pri perutnini za 0,4 odstotka. Našli pa smo tudi podatek za leto 2012, ki razkriva, da je povprečen Slovenec pojedel 88,3 kilograma mesa, in sicer največ (38 kilogramov) prašičjega.

Bitka lobijev ali zatiskanje oči pred nevarnostjo?

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je za 24UR ZVEČER dejal, da so svarila Svetovne zdravstvene organizacije, da uživanje klobas in hrenovk povzroča raka, ena največjih neumnosti zadnjega časa. Z njim se ne strinja strokovnjak za prehrano Marko Čenčur, ki opozarja, da, če otroku za malico postrežete salamo ali pršut, je to enako, kot da bi mu v usta dali cigereto in jo prižgali. "Že dlje časa je jasna ta informacija in ministrstvo bi moralo že pred desetimi leti obelodaniti, da so razne paštete, salame in podobno kancerogene. Dajati take stvari otrokom je podobno, kot če bi mu dali cigareto v usta in jo prižgali," opozarja Čenčur.

Na drugi strani pa v mesno-predelovalni industriji opozarjajo, da gre za pritiske lobijev in da je to navadna neumnost. Krivec pravi, da v njihovih izdelkih ni nič nevarnega za ljudi: "Ničesar takšnega, kar bi škodovalo ljudem, skratka nobenih dodatkov, ki bi povzročalo te vrste obolenj." A je strokovnjak za prehrano prepričan, da velja, da kdor jé več predelanega mesa in mesnih izdelkov ima bistveno večjo možnost, da zboli in umre za rakom.