FIT 24UR

Preveč sterilno okolje krivo, da so otroci manj odporni pred astmo

Vancouver, 01. 10. 2015 11.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Faecalibacterium, lachnospira, veillonella in rothia so štiri 'dobre' bakterije, ki ščitijo otrokov imunski sitem pred astmo. Dojenčki, ki prve tri mesece svojega življenja preživijo v preveč čistem okolju, imajo teh bakterij zelo malo, zato je pri njih verjetnost za razvoj astme veliko večja.

Pomanjkanje določenih "dobrih" črevesnih bakterij v prvih mesecih življenja zvišuje tveganje za razvoj astme pri otrocih, ugotavlja v sredo objavljena raziskava kanadskih znanstvenikov. Ti tako ponujajo določeno pojasnilo, zakaj je na Zahodu astma v tolikšnem porastu.

Pogostost astme se je od sredine minulega stoletja močno povečala, še posebej v zahodnih državah, kjer za njo trpi do 20 odstotkov otrok.

Razvoj astme naj bi bil povezan tudi s količino 'dobrih' bakterij v našem črevesju.
Razvoj astme naj bi bil povezan tudi s količino 'dobrih' bakterij v našem črevesju. FOTO: Thinkstock

Po drugi strani se število primerov ni povišalo v državah v razvoju, kar je vzbudilo pomisleke, da k njenemu širjenju morebiti prispevajo okoljski dejavniki ali značilnosti sodobnega življenja. Med faktorji tveganji so se omenjali rojstvo s carskim rezom, hranjenje z otroškimi mlečnimi formulami namesto dojenja in pretirana uporaba antibiotikov.
Čeprav znanstveniki dokončnega dogovora še niso podali, je raziskava, v sredo objavljena v reviji Science Translational Medicine, prvič doslej identificirala štiri specifične bakterije, ki naj bi ščitile imunski sistem pred astmo.

"Ta raziskava podpira higiensko hipotezo, da delamo svoje okolje preveč čisto," je menil soavtor študije, profesor mikrobiologije in imunologije na univerzi v v Britanski Kolumbiji Brett Finlay. "Kaže na to, da črevesne bakterije igrajo vlogo pri razvoju astme, a otrokov imunski sistem se vzpostavi že zgodaj v otroštvu," je dodal.

Študija je namreč vključevala 300 otrok, katerih blato so testirali pri starosti treh mesecev in enega leta. Pri trimesečnih dojenčkih z višjim tveganjem za razvoj astme so odkrili nižje ravni štirih bakterij - faecalibacterium, lachnospira, veillonella in rothia.

Pri enoletnikih so bile po drugi strani razlike med otroki bistveno manjše, kar kaže na to, da je prvih 100 dni kritičnih za razvoj otrokovega imunskega sistema.

Z leti so raziskovalci sledili 22 otrokom, ki so imeli pri treh mesecih nižje stopnje štirih bakterij, in osem od njih je zbolelo za astmo. Preostali so ohranili višje tveganje za to bolezen kot preostali otroci.

Še vedno pa ostaja neznanka, kako natančno otroci dobijo te določene bakterije in raziskovalci poudarjajo, da so potrebne dodatne raziskave, zakaj jih nekateri otroci naravno pridobijo iz svojega okolja, drugi pa ne.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Indigo Pingvin
04. 10. 2015 01.04
+4
V porastu ni samo astma. Stvar je potrebno analizirati s celostnega vidika. Tudi druge kronične, avtoimune, presnovne in vnetne bolezni so v konstantnem porastu zadnjih 30 -40 let. Edina stvar, ki je vsem skupna so cepiva. Konstantno povečevanje doz cepiv in antigenov vpliva tako na imunski kot nevrološki sistem. Škoda se kopiči z vsakim cepljenjem, prav tako pa se sesuva epigenetika. To je razlog, zakaj imajo novejše generacije otrok povečano DOVZETNOST za poškodbe po cepljenju. Ena izmed tipičnih poškod po cepljenju (lepo vam piše v navodilih za cepivo) so recimo vnetja. Praktično ni otroka, ki ne bi v zgodnji starosti imel vnetja ušes. Zdravnik predpiše antibiotik kot zdravilo za to vnetje in sesuje črevesno floro, med drugim tudi dobre bakterije, ki so osnovni del imunskega sistema. In potem gre spirala navzdol. Več cepljenja, več vnetij, več antibiotikov, več kroničnih bolezni in slabothejši imunski sistem. Hkrati več nevroloških bolezni kompletnega spektra in kompleten spekter (cca 88) autoimunih bolezni.
Joker3
01. 10. 2015 20.50
-1
Čisto okolje blagodejno vpliva na otroka,zlasti zaradi preprečevanja vrste hudih bakterijskih in virusnih okužb. To, da bi z odrekanjem čistega okolja otrokom preprečevali astmo, je neumnost. Astma je avtoimunska bolezen, na katero poleg genetskih faktorjev, vpliva tudi okolje.ampak to v glavnem v obliki alergenov, kot so cvetni prah, pelod, hišni prah in podobno.Vse to je pa prej umazanija kot čistoča.
Zrkizz
01. 10. 2015 18.51
+0
Se en dokaz vec da ne vedo kako unicujejo te bakterije.
asgml
01. 10. 2015 11.46
-22
Ne bo drzalo.Pri nas nismo imeli sterilnega okolja, dojila sem 15 mesecev,oba otroka sta dobila astmo ze zelo zgodaj.gre se za stvar karakterja. Ce si senzibilne narave in pod custvenim stresom, bos imel astmo.clovek brez obcutka za ljudi ne bo zbolel niti za astmo niti za cem drugim.
iwilliwillhacku
01. 10. 2015 16.55
+8
ti se kar tolaži da maš otroke bolane ker imajo tok občutka za ljudi... pol bi vse medicinske sestre, vzgojiteljice, zdravniki, prostovoljci, socialne delavke, psihologi in vsi ki so do te meje obdarjeni z občutkom za ljudi mogli met astmo... mislim dej no dej... astma nastane zaradi občutljivosti na alergene in tudi zaradi stresa.. zdej pa al si mela otroke v tok čustveno stresnem okolju da so zboleli al si jih premalo ali pa preveč izpostavljala alergenom... ti izberi ne mi pa s temi izjavami da so zboleli ker so tako senzibilne narave...