Preveč mesa, sira, jajc ... ravno tako nevarno kot 20 cigaret na dan?!

Znanstevniki z Univerze Južne Kalifornije so po 20-letni raziskavi prehrambenih navad več tisoč ljudi prišli do zanimivega zaključka. V poročilu so zapisali, da je pri ljudeh srednjih let, ki jedo veliko s proteini bogate hrane, nevarnost, da bodo zboleli za rakom, štirikrat večja kot pri tistih, ki v telo vnesejo manj proteinov. S primerjavo, ki so jo ob tem navedli, so mnoge začudili. Trdijo namreč, da preveč proteinov tveganje za rakom poveča tako, kot bi pokadil 20 cigaret na dan.

"Dobili smo prepričljive dokaze, da je s proteini bogata dieta – še posebej, če gre za živalske proteine – skoraj tako slaba za zdravje kot kajenje," je za Daily Telegraph povedal vodja raziskave Valter Longo.

Odzivi so burni. "Čeprav študija odpira zanimive poglede na povezavo med vnosom proteinov in umrljivostjo, je narobe in lahko tudi nevarno učinke kajenja primerjati z učinki sira in mesa," je bil oster nutricionist Gunther Kuhnle. "Kadilec bi si lahko mislil: zakaj bi se mučil z odvajanjem od cigaret, če je sendvič s sirom in šunko zame enako slab," je slikovito opisal.

Poleg nevarnosti, da bi zboleli za rakom, se prav tako za štirikrat poveča tveganje za diabetes, so ugotovili, pri vrsti drugih vzrokov smrti pa je bilo tveganje dvakratno. A pozor, to tveganje je skoraj povsem izginilo, če so bili proteini rastlinskega izvora.

Živalske proteine najdemo v mesu, jajcih, mleku, siru. Nevarnosti se glede na izsledke omenjene raziskave torej izpostavljajo tisti ljudje v srednjih letih (gre za mlajše od 65 let), ki pojedo veliko tovrstnih prehrambenih izdelkov.

V kasnejših letih pa so, zanimivo, učinki ravno obratni. Nevarnost, da bi zboleli za rakom, se, na primer, zmanjša za 60 odstotkov.

Na podlagi izsledkov so izračunali, kolikšna je zgornja meja proteinov, ki jih še lahko zaužijemo brez nevarnosti. To je 0,8 grama proteinov na kilogram telesne teže. Pri človeku s 60 kilogrami je to 48 gramov, pri 80 kilogramih pa je 64 gramov. "Ljudje se morajo odločiti za prehranjevanje, s katerim le devet ali deset odstotkov kalorij dobijo iz proteinov. Idealno je, če so ti rastlinskega izvora," je za Guardian pojasnil Longo. Dodal je, da ne priporočajo kakšne drastične diete.

So pa izsledki raziskave vrgli senco dvoma na sicer priljubljeno paleodieto, ki temelji prav na s proteini bogati hrani, kakršno naj bi uživali naši predniki v prazgodovini.

Številni v izsledke raziskave dvomijo. Ugotoviti bo treba, ali so težava vsi proteini ali le določena vrsta, in tudi, v kolikšni meri je na pojav bolezni vplival življenjski slog sodelujočih. Tudi avtorji raziskave priznavajo, da bo do končnega odgovora potrebnega še veliko dela, a dodatne raziskave, ki so jih že opravili, so rezultate potrdile.