Pomlad se prebuja, vi pa ne. Ste vedeli, da spomladansko utrujenost lahko preženete z gibanjem?

Pomladno prebujanje narave in daljši sončni dnevi zbujajo svež življenjski optimizem, a v nasprotju s pričakovanjem mnogo ljudi ravno v tem obdobju izgubi energijo. Za prehod iz zime v pomlad je značilno občutenje povečane utrujenosti. Ali gre pri tem za dejansko bolezensko stanje ali je le uteha za tiste, ki se še niso pripravljeni zbuditi iz zimskega spanja?

S pojmom spomladanska utrujenost označujemo fizične in psihološke simptome, ki se pojavijo v obdobju od sredine marca do konca aprila, posameznik pa se v tem času kljub lepemu vremenu in prebujanju narave počuti brezvoljno, zaspano, izčrpano, utrujeno, je občutljiv na vremenske spremembe in razdražljiv. Izkuša lahko glavobole in bolečine v sklepih.

Mojca Miholič, specialistka družinske medicine, na spletni strani Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da ta pojav sicer "v medicinski terminologiji nima oznake bolezni," kar pa ne pomeni, da je vse v naših glavah. Gre za "začasno motnjo oziroma spremembo v razpoloženju posameznika," pove Miholičeva.

Strokovnjaki o poglavitnem vzroku te spremembe v razpoloženju niso enotni, saj gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki nastopijo z menjavo letnega časa. Krivdo namreč lahko pripišemo hormonskemu neravnovesju. Pozimi v telesu prevladuje drug hormon kot spomladi. Pozimi je "glavni melatonin, spalni hormon, ko so dnevi kratki in noči dolge, takoj ko se dnevi podaljšajo, pa prevlada delovanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče," pojasnjuje Miholičeva. Utrujenost je torej posledica "menjavanja dveh hormonov, ki jo naše telo občuti kot neke vrste izčrpanost, muhavost, čemernost, sitnost," še dodaja. Ko se hormona ponovno uravnovesita, se izboljša tudi naše počutje.

Razlog za utrujenost lahko iščemo tudi v širjenju žil zaradi dviga temperatur. Temperaturne spremembe namreč vplivajo tudi na naše telo, zato spremenjeno počutje ob menjavi letnega časa ni nenavadno. Ob povišanju zunanjih temperatur se telo ohlaja, v telesu zato "pada tlak, žile pa se razširijo," pojasnjuje Miholičeva. Padanje tlaka in širjenje žil pa povzroča še dodatno utrujenost.

Daljši spomladanski dnevi pospešujejo metabolizem, kar pomeni, da naše telo porablja več energije in je bolj utrujeno. Spomladanska utrujenost bolj vpliva na fizično manj aktivne posameznike, saj zimsko mirovanje upočasni naš metabolizem in ko ga pomlad spet požene v pogon, to prinese večjo utrujenosti.

Ne pomaga počitek, temveč gibanje

Utrujenost mine, ko se telo privadi spremembam v naravi, a vendar lahko sami storimo marsikaj, da simptome olajšamo. Čeprav smo brezvoljni in utrujeni, je najslabše, da skušamo težave odpraviti z več počitka. Dobro počutje in energijo si bomo najučinkoviteje povečali z gibanjem na svežem zraku, z izpostavljenostjo naravni svetlobi, ki veča izločanje 'hormona sreče' ter z vitamini in minerali bogato prehrano.

Z zmernim gibanjem bomo počasi obnovili čez zimo izgubljeno kondicijo. Za začetek zadostuje že "hitra hoja ali sprehod večkrat tedensko," svetuje Miholičeva, vseeno pa ne smemo pozabiti na "krepčilen nočni spanec", še doda.

Čim več sveže zelenjave in sadja ter tekočine

Ključni del dobrega počutja je prehrana. Pozimi v njej navadno prevladujejo maščobe in ogljikovi hidrati, ne vnašamo pa dovolj vitaminov in mineralov, zato moramo spomladi njihov vnos nadoknaditi. Uživati moramo čim več zelenjave, sadja, rib, pustega mesa in polnovrednih obrokov. Pomembno je, da poleg vitaminov in mineralov iz zelenjave zaužijemo dovolj železa, saj njegov primanjkljaj še poveča utrujenost ter dovolj vitamina C za energijo.

"Pozimi organizem teži h kopičenju zalog energije (za vzdrževanje in uravnavanje telesne temperature) in potrebuje več kalorij (iz maščob ter ogljikovih hidratov) kot spomladi. V fazi prej opisanih 'hormonskih premen' zgodnje pomladi pa potrebujemo več vitaminov in beljakovin," razlaga Miholičeva.

Pozorni moramo biti na to, da posegamo po svežem sadju in zelenjavi, zelenjavo dodajajmo vsem obrokom, zaužijmo čim manj predelane hrane, namesto ogljikovih hidratov pa povečajmo vnos beljakovin. Spiti moramo dovolj vode in nesladkanega čaja. Pri vsem pa upoštevajmo zmernost in poslušamo svoje telo, saj nam samo najbolje pove, kaj potrebuje.