Otroka donosi vsaka četrta 15-letna nosečnica in vsaka druga 19-letna

Lani se je v Sloveniji rodilo 20.641 otrok, mama vsakega devetega rojenega otroka je bila stara manj kot 25 let, so sporočili s Statističnega urada. Stopnja mladostniških nosečnosti v Sloveniji je sicer že več let nizka. Barbara Mihevc Ponikvar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je za 24ur.com povedala, da so v desetletnem obdobju (2005-2014) v povprečju zabeležili pet porodov in sedem umetnih prekinitev nosečnosti na tisoč mladostnic letno ali skupaj dvanajst nosečnosti na tisoč mladostnic.

Stopnja mladostniških nosečnosti je v omenjenem obdobju upadala, tako so leta 2014 zabeležili le še dobrih deset nosečnosti na tisoč mladostnic (pet porodov in pet umetnih prekinitev nosečnosti). V omenjenem obdobju so se mladostniške nosečnosti v štirih od desetih primerov končale s porodom. Je pa napoved, kako se bo nosečnost končala,  precej odvisna od starosti dekleta. Pri dekletih do vključno 15. leta starosti je otroka donosila vsaka četrta noseča mladostnica, pri 19-letnicah pa že vsaka druga noseča mladostnica, ostale so nosečnost prekinile, je pojasnila.

In četudi je najstniških nosečnosti v Sloveniji malo, pa to ne pomeni, da slovenski mladostniki niso spolno aktivni. V raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2014 je namreč 20 odstotkov dijakov prvih letnikov srednjih šol odgovorilo, da so že imeli spolne odnose. En odstotek jih je odgovoril, da so imeli prvič spolne odnose v starosti 12 let ali manj, en odstotek v starosti 13 let in pet odstotkov v starosti 14 let. Ostali so bili stari 15 ali več. 80 odstotkov vprašanih dijakov spolnih odnosov še ni imelo.

V anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu iz leta 2014 pa je o tem, da so že imeli spolne odnose, poročalo skupno 34 odstotkov mladih, starih od 15 do 19 let. Da so že imeli spolne odnose, je v isti anketi poročalo 14 odstotkov 15- in 16-letnikov, 48 odstotkov 17- in 18-letnikov ter 69 odstotkov 19- in 20-letnikov.

Sicer pa mladostniki od kontracepcijskih metod najbolj poznajo in uporabljajo kondome in hormonsko kontracepcijo. V anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu iz leta 2014 je med mladimi, starimi 15–19 let, ki so imeli spolne odnose v zadnjih štirih tednih, 45 odstotkov poročalo, da so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili kondom in 43 odstotkov, da so uporabili hormonsko kontracepcijo, šest odstotkov je uporabilo manj zanesljive metode (naravne metode, prekinjen odnos), šest odstotkov pa nič.

Da mladostniki o vrstah zaščite premalo vedo, je najverjetneje krivo tudi to, da je spolna vzgoja v osnovnošolski program vključena kot medpredmetno področje in ne kot samostojni predmet. Fani Čeh, sodelavka Zavoda RS za šolstvo je za 24ur.com povedala, da tematski sklop Vzgoje za zdravo spolno življenje vsebuje vsebine spolne vzgoje, ki temeljijo na osebni higieni, medsebojnih odnosih, odgovornem vedenju do sebe in drugih, odraščanju, puberteti, načrtovanju družine, spolno prenosljivih boleznih, nevarnih tveganjih za zdravje, odgovornosti in spodbujanju odgovornega vedenja ter preprečevanju neželene nosečnosti.

''Nosilni predmeti, kjer je v programu zapisanih največ teh vsebin, so: Naravoslovje, Državljanska vzgoja in etika, Biologija (ki je žal šele v 9. razredu) ter v obveznih in interesnih dejavnostih,'' je pojasnila in dodala, da vsebine izvajajo učitelji.

Je pa spremljanje nacionalnih reprezentativnih raziskav o spolnem vedenju na tem področju pokazalo, da se zaradi nesistematičnosti izvajanja vsebin spolne vzgoje predvsem izpuščajo in ne obravnavajo vsebine, ki se nanašajo na kontracepcije in spolne prenosljive bolezni, je še pojasnila.