Ose, sršeni, komarji, klopi ... kako omilimo bolečino, če nas pičijo ali ugriznejo?

Poletje je tik pred vrati in lepe sončne dneve radi preživljamo na prostem. Pri tem pa nam večkrat ponagajajo žuželke in insekti, ki nam radi 'pijejo kri'. Da bodo tudi take nevšečnosti minile kar se da 'vzdržno', smo za vas pripravili nekaj nasvetov, kako se zaščititi pred piki in ugrizi, če pa vam to ne bo uspelo, pa vam svetujemo kako jih pozdraviti oziroma ublažiti bolečino.

Kaj je ugriz in kaj pik?

Ugriz je praska ali luknjica, ki jo povzročijo večinoma zobje žuželke ali pajkovca (komarji, klopi in pajki), pik pa je vbod žuželkinega žela, največkrat os, čebel in sršenov, pičijo pa nas lahko tudi škorpijoni in morske živali (meduze, morski ježki), pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Čeprav lahko nekateri ugrizi tudi ogrozijo življenje, pa je večina pikov in ugrizov majhnih in nenevarnih ter jih lahko sami pozdravimo doma. Pike lahko preprečimo na več načinov:

- Zlasti poleti previdno pijemo iz skodelic ali kozarcev, še posebej, če je pijača sladka in privlači žuželke. Čebelji ali osji pik v predelu ustne votline je namreč zelo boleč in lahko tudi nevaren. Če do pika vseeno pride, naj oseba takoj začne lizati ledeno kocko in obišče zdravnika.

- Poskrbite, da v bližini, kjer se zadržujete, ni smeti, saj privlačijo mrčes.

- Pike preprečujejo tudi oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami.

- Uporabljajte repelente, snovi, ki preprečujejo pike insektov in jih nanesemo na kožo.

- Če v bližini doma najdete osje ali sršenje gnezdo, ga je treba uničiti. To naj stori strokovna služba, ki izvaja dezinsekcijo.

A velikokrat se vseeno zgodi, da nas pičijo ali ugriznejo žuželke, zato je dobro vedeti, kako lahko omilimo bolečino.

Čebelji pik

Če vas piči čebela, boste to takoj vedeli po bolečem in otečenem mestu pika. Čebelje želo, ki pogosto ostane v koži, je potrebno odstraniti, vendar morate pri tem paziti, da ga ne stiskate, ker bo tako v organizem prišlo še več strupa iz žela. Iz kože ga nežno potegnite z nohti ali pinceto. Nato rano operite s hladno vodo in obložite z ledenim obkladkom, ki ublaži bolečino. Nadraženo kožo pomiri tudi v vodi raztopljena soda bikarbona, ker je alkalna in izniči kislino čebeljega pika. Ranjeni del telesa dvignite malce višje od srca, saj tako preprečite zatekanje. Piki sami po sebi niso nevarni, razen v primeru hude alergijske reakcije.

Osji pik

Osji piki so bolj boleči od čebeljih, osje želo pa ponavadi ne ostane v koži. Na rano položite hladen obkladek, pa naj gre za led ali vrečko zamrznjenega graha. Bolečina bo tako manjša, vnetje pa lahko pomirite z antihistaminsko kremo. Da bi nevtralizirali kislino osjega pika, lahko uporabite tudi razredčen vinski kis. Tudi osji piki so lahko v primeru hude alergične reakcije nevarni. Ose so prisotne predvsem v poletnih mesecih in so najbolj nadležne pozno poleti in jeseni, ko je najbolj verjetno, da bodo pičile.

Ugriz brenclja

Goveji obad ali brencelj je eden največjih predstavnikov obadov, ki živi tudi v Sloveniji. Samice se prehranjujejo s krvjo goveda, pa tudi s krvjo drugih vrst živali, tudi človeka. Brenclji imajo kot britev ostre čeljusti in povzročijo zelo boleč ugriz, saj pri tem poškodujejo kožo, zato poskrbite, da bo rana vedno čista.

Pik sršena

Tako kot osji, je tudi pik sršena zelo boleč. Sršeni in ose so del iste družine, le da so sršeni nekoliko večji in navadno črno-beli ali rdečkasto-rjavi. Sršenjega gnezda ni dobro motiti, saj so sršeni znani, da so zelo agresivni, če jih nekaj zmoti. Tako kot ostale pike, je dobro na mesto pika položiti hladen obkladek, v primeru alergične reakcije pa obiščite zdravnika.

Alergična reakcija je lahko smrtno nevarna

Piki žuželk so v večini primerov boleči in neprijetni, nevarni pa le, če žuželka piči v usta ali žrelo ali če je človek na pik alergičen. V Sloveniji zaradi pika žuželk vsako leto išče zdravniško pomoč v ambulantah primarnega zdravstvenega varstva okrog 16.700 ljudi, 150 pa jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico. V zadnjih šestih letih so zaradi pika sršena, ose ali čebele umrle tri osebe, pojasnjujejo na NIJZ.

V ambulantah oskrbijo v večini primerov pike nestrupenih žuželk (63 odstotkov), v 37 odstotkih gre za pik sršenov, os ali čebel, le nekaj deset ljudi pa poišče pomoč zaradi pika strupenih pajkov. Med bolniki, ki so sprejeti na zdravljenje v bolnišnico, pa prevladujejo tisti, ki jih je pičil sršen, osa ali čebela (76 odstotkov). Med najbolj ogroženimi skupinami prebivalstva so otroci in mladostniki.

Katere žuželke povzročajo alergijo?

V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije za strupe ostalih žuželk (npr. obadov) so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh. Želo na mestu pika pa pustil samo čebela.

Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželke?

Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do ene ure.

Najpogostejša 'nadloga', ki poleti preži na nas, pa so komarji. Čeprav je splošno znano, da komarji za preživetje ne potrebujejo nujno krvi, samci tako sesajo samo rastlinske sokove, samice pa potrebujejo obrok krvi le za razvoj potomstva, pa se nam poleti zdi, kot da komarji resnično 'pijejo' samo kri.

Ugriz komarja

Komarji so neverjetno dobri pri grizenju in kraji naše krvi, saj to počnejo tako, da tega sploh ne vemo. Med ugrizom namreč proizvajajo anestetik. Komarji so običajno aktivni od pomladi do jeseni, vendar se nemalokrat lahko celo zimo skrivajo na podstrešjih ali v luknjastih prevlekah.

Piki komarja so vidni kot male, rdeče, srbeče bulice. Kot vedno, je tudi v primeru komarjih pikov bolje preprečevati kot zdraviti. Zato redno uporabljajmo repelente. Piki so nevarni v tropskih deželah, kjer komarji prenašajo številne povzročitelje nalezljivih bolezni zlasti malarijo, dengo, ziko ipd.

Pri nas ni bolezni, ki bi jo prenašali insekti, prebivalci Slovenije pa se z boleznimi, ki jih prenašajo komarji, okužijo na potovanjih v tujini, predvsem na vročih in vlažnih območjih. Najpogostejša takšna bolezen je malarija, v Sloveniji beležimo od pet do deset primerov vnesene malarije letno, prijavljene pa imamo tudi redke primere denge.

Komarji, ki prenašajo povzročitelje malarije in drugih bolezni, so najbolj dejavni ob sončnem zahodu in vzhodu, zato naj bi se v tem času čim manj zadrževali zunaj. Prek piki komarjev pa se lahko zavarujemo z nošenjem oblačil svetlih barv, ki prekrivajo večji del telesa. Na izpostavljenih delih telesa je priporočljivo uporabiti repelent, ki vsebuje DEET (dietiltoluamid). Priporočljiva je tudi uporaba mrež na oknih in posteljnih mrež.

Ugriz klopa

Klopi so majhni pajki, ki jih najdemo predvsem na podeželju. Prisesajo se na kožo in sesajo kri. So prenašalci več bolezni. V Evropi, tudi v Sloveniji, sta najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, limska borelioza in klopni meningoencefalitis. V zadnjih letih se je število zbolelih za klopnim meningoencefalitisom povečalo s 150 leta 1999 na 282 v letu 2003. Za boreliozo je lani zbolelo 3415 ljudi, leta 1999 pa 2467. Klopi so tudi prenašalci bakterij erlihij, drobnih znotraj celičnih bakterij, pri nas je bilo doslej prijavljenih največ pet primerov letno. Zelo redko so klopi okuženi tudi z drugimi mikroorganizmi, na primer z rikecijami.

Kako se lahko zaščitimo pred klopi? Ko odhajate v gozd, se izogibajte podrasti in grmovja. Zadržujte se na širokih poteh. Oblecite se v svetlejša, gladka oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače ter se pokrijte s svetlim pokrivalom. Tako boste klopa hitreje opazili in ga še pravočasno odstranili. Kot dodatno zaščito za nepokrite dele lahko nanesete repelente, ki vsebujejo dietiltoluamid (DEET). Je pa treba vedeti, da je repelent proti klopom učinkovit bistveno krajši čas kot proti komarjem. Najbolj pomembno pa je, da se po vrnitvi iz gosta preoblečete in dobro pregledate ter morebitnega klopa pritrjenega na kožo čim preje odstranite.

Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno in zagotavlja dobro zaščito. V Sloveniji se že več let izvaja obvezno cepljenje vseh oseb, ki so pri svojem delu ali terenskih vajah izpostavljene možnosti okužbe. Za osebe, ki bivajo na okuženih območjih ali pa nameravajo na teh območjih bivati krajši čas (počitnice, izleti v naravo), pa je cepljenje zelo priporočljivo, pojasnjujejo na NIJZ.

Številni se na počitnice odpravijo na Hrvaško, kjer je razširjenih več vrst majhnih živali, ki nas prav tako lahko presenetijo z ugrizom ali pikom. V morju se tako lahko srečamo z meduzami in morskimi ježki, na kopnem pa s škorpijoni, raznimi pajki in tudi kačami. Kako ukrepati v takih primerih?

Ugriz pajka

Ugrizi nekaterih pajkov so lahko strupeni, na primer ugriz črne vdove, ki živi predvsem na temnih mestih, v garažah ali kupih drv in kamenja. Najdemo jih v Istri, na Hrvaškem primorju, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Po ugrizu črne vdove se lahko pojavi okorelost, huda bolečina, slabost in mrzlica, znojenje, dehidracija. Nujno je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Oseba naj miruje oziroma je nameščena tako, da je mesto ugriza nižje od srca, ker se tako strup počasneje širi po telesu. Ugrizi ponavadi niso nevarni, izjema so kronični bolniki.

Ugriz kače

V Evropi in tudi v Sloveniji ni veliko strupenih kač, piki niso smrtno nevarni. Če osebo piči gad ali modras, naj miruje, ker se ob gibanju strup širi naprej po krvi oziroma telesu. Mesto pika naj bo nižje od srca. Takoj poiščite zdravniško pomoč.

Pik škorpijona

Pik škorpijona je poškodba, ki nastane zaradi vboda strupene bodice v kožo in izpustitvijo strupa. Na mestu pika se pojavijo bolečina in oteklina, mesto lahko tudi pordi in srbi. Pik ni smrtno nevaren. Bolečine lajšamo z analgetiki, mesta pika hladimo z obkladki, prizadeti ud imobiliziramo. Piki ponavadi niso nevarni, izjema so kronični bolniki.

Ožig meduze

Ožig meduze se kaže kot pordela koža, na kateri se pojavijo bulice. Ožgano mesto zelo peče, sicer pa ožig sam ni nevaren. Če osebo ožge meduza, odstranite s kože preostale ožigalke in rano sperite s toplo vodo, ki denaturira strup.

Pik morskega ježka

Vbode morskega ježka najbolje preprečimo, če nosimo ustrezno obuvalo. Bodice ježkov so zelo krhke in se takoj zlomijo. Ko jih poskušamo odstraniti, se drobijo in jih težko izvlečemo ven, še posebno, ker imajo na koncu drobne kaveljce. Če bodica ostane v koži, se rana lahko vname in ognoji zato poskusite odstraniti vse bodice. Če vam ne uspe, obiščite zdravnika oziroma tudi, če rana zateče in se ognoji.

Če povzamemo: za vse ugrize in pike žuželk velja isto, očistite jih, nato pa nanje položite mrzle obkladke, da preprečite otekanje. Mesto pika ali ugriza ne praskajte, saj lahko s tem poškodujete kožo, zaradi česar lahko v telo prodrejo bakterije, kar lahko privede do infekcije. Pa naj vam poletje mine s čim manj tovrstnimi nevšečnostmi.