Optimisti živijo dlje in so bolj zdravi

Študija, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature Neuroscience, namiguje, da so možgani zelo vešči obdelave dobrih novic glede naše prihodnosti. Še več – nekateri ljudje namensko ignorirajo negativne poglede na svet in ohranjajo pozitivno sliko sveta.

Kot zagotavljajo avtorji študije, je optimizem ključen za ohranjanje dobrega zdravja. Po zagotovilih znanstvenikov z univerze University College London je kar 80 odstotkov ljudi optimistov, pa čeprav se sami ne označujejo za optimiste.

V oceno je bilo vključenih 14 ljudi, katerim so optimizem preverjali s pomočjo slikanja njihovih možganov. Vsakemu izmed njih so postavili vpršanja, kako bi ravnali v 80 različnih "slabih dogodkih" – med slednje so vključili ločitev in ne nazadnje obolelost z rakom – če bi se ti pripetili njim osebno.

Nato so jih povprašali, kako bi bilo, če bi hipotetična vprašanja postala realna. Ob koncu preiskave so nato udeležence spet anketirali in jim postavili spet ista vprašanja.

Rezultati so pokazali, da so bila pri ljudeh, ki so jih lahko označili kot optimiste, razhajanja med prvimi in zadnjimi odgovori v primerih, da so jim bile povedane dobre ali slabe novice, precejšnja.

Vodja raziskave Tali Sharlot je postavila primer, da je možnost obolelosti z rakom 30-odstotna. Če so bolniki mislili, da je možnost obolenja 40-odstotna, so svoj rezultat nazadnje oklestili na 31 odstotkov.

Če so bolniki mislili, da je možnost obolenja 10-odstotna, so možnost, da bi lahko zboleli, le rahlo povečali in še to v mejnih primerih.

Če so bile novice dobre, se je pri vseh preiskovancih povečala dejavnost v prednjem čelnem možganskem režnju, ta pa je povezan z obdelavo napak. Pri negativnih informacijah so najbolj optimistični ljudje imeli v čelnem režnju zaznano le manjše delovanje možganov, najmanj optimistični pa so imeli čelni reženj tedaj najbolj dejaven.

To po besedah raziskovalcev nakazuje, da možgani selektivno izbirajo, katerim dokazom bodo ob določenem trenutku prisluhnili. "Sporočila, da kajenje ubija, ne delujejo tako, kot bi želeli, ker ljudje mislijo, da je možnost, da bodo oboleli z rakom, pri njih nižja, kot kažejo statistike. Kljub temu da kažejo statistike, da je verjetnost ločitve ob sklenitvi zveze 50-odstotna, menijo ljudje, da to za njih ne velja in da je njihova verjetnost bistveno manjša. In prav ti podatki so olajšani in omiljeni prav zaradi delovanja naših možganov," še dodaja Sharotova.

Nevrolog z univerze v Cardiffu dr. Chris Chambers pravi, da so ti podatki navdušujoči in elegantno izpeljani. "Menim, da ugotovitve podkrepljujejo to, kar postaja v nevrologiji vse bolj evidentno, to pa je, da pri odločanju sodeluje precejšen del naših možganov in obdeluje podatke tako, da jih primerja s svojo lastno sliko realnosti, v samem bistvu pa smo tako vsi ljudje "znanstveniki" ter preverjamo teorijo in prakso," dodaja Chambers.

"Čeprav so zveze med nevralnimi centri tako izpopolnjene in kompleksne, je prav razsvetljujoče, kako možgani občasno prihajajo z napačnimi in zelo optimističnimi odgovori, pa čeprav dejstva kažejo na nasprotno," še dodaja.

Optimizem spodbudno vpliva tudi na vaše zdravje. Študija, v kateri je bilo vključenih 100.000 žensk, je pokazala, da optimistke izkušajo bistveno manj srčnih obolenj ali umirajo zaradi le-teh. Kar pa je po besedah znanstvenikov slabo, pa je dejstvo, da smo tako naravno nagnjeni k temu, da podcenjujemo tveganja.