Odstotek Slovencev okužen s hepatitisom B, manj kot odstotek pa s hepatitisom C

Danes je svetovni dan hepatitisa. Virusi hepatitisov povzročajo akutna in kronična obolenja, odgovorni pa so za smrt okoli 1,4 milijona ljudi vsako leto, v Evropi jih zaradi tega umre približno 125.000.

Na letošnji svetovni dan hepatitisa v Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da kljub rasti posledic bolezni, ki jih povzroča virusni hepatitis, ta ostaja v večini primerov premalo obravnavana problematika. Veliko ljudi s kroničnim vnetnim hepatitisom B ali C namreč ne ve za okužbo in virus nevede prenaša na druge ljudi. Bolezen predstavlja težko breme za zdravstvene sisteme po svetu zaradi visokih stroškov zdravljenja raka jeter, odpovedi jeter zaradi ciroze ter presaditev jeter.

Po podatkih organizacije približno milijon ljudi po svetu vsako leto umre zaradi vzrokov, povezanih z virusnim hepatitisom, najpogosteje zaradi ciroze in raka jeter. Za hepatitisom A vsako leto zboli 1,4 milijona ljudi, s hepatitisom B živi 249 milijonov ljudi po svetu, kronično obliko hepatitisa C pa ima 150 milijonov ljudi.

V Sloveniji je po ocenah Mojce Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana s hepatitisom B okužen odstotek prebivalstva, s hepatitisom C pa manj kot odstotek. Tem bolnikom so na voljo vsa zdravila, ki so se v zadnjih letih razvijala, pa tudi ekipa zdravnikov, ki jim pomaga premagovati zahtevno zdravljenje.

Lansko leto sta na področju virusnih hepatitisov Slovenijo zaznamovali dve pomembni novosti. Vpeljano je bilo novo zdravljenje bolnikov s hepatitisom C, ki za dodatnih 30 odstotkov izboljša zdravljenje bolnikov, pri katerih je bilo doslej najmanj uspešno. Na infekcijski kliniki so tudi vpeljali prvo ambulanto za anonimno in brezplačno testiranje na okužbo s tem virusom.