Gre za časovna mejnika, ki sta prinesla pomembno zmanjšanje števila otrok, rojenih z downovim sindromom. Pri preiskavi nuhalne svetline, ki jo je v Slovenijo leta 1996 prinesla Nataša Tul - Mandič, danes predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, z ultrazvokom merijo tekočino in tako napovejo možnost kromosomskih in drugih nepravilnosti ploda. Z amniocentezo pa zdravniki dejansko ugotovijo downov sindom in druge genetske napake pri plodu.
Za pregled se odloči okrog 80 odstotkov nosečnic
Od uvedbe teh testov se je v Sloveniji pomembno znižalo število otrok z downovim sindromom, ki je najpogostejša kromosomska okvara otrok. Na leto se jih rodi med pet in deset. Za pregled nuhalne svetline se sicer odloči okoli 80 odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji. Tul - Mandičeva med vzroki, zakaj ta številka ni višja, navaja, da si nekatere takšnega pregleda ne želijo, nekatere še vedno ne vedo zanj, druge pa si ga ne morejo privoščiti. Tako si Tul - Mandičeva in tudi strokovni direktor ginekološke klinike Adolf Lukanovič prizadevata, da bi vsaka nosečnica imela možnost vsaj enega testa na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezno zdravstveno zavarovanje preiskavo nuhalne svetline krije ženskam, starejšim od 35 let, amniocentezo pa starejšim od 37 let. S starostjo ženske se namreč povečuje možnost za gensko napako pri plodu, najugodnejša starost za nosečnost je po besedah Tul - Mandičeve med 20 in 25 let.
"Na leto v Sloveniji opravijo med 1200 in 1300 tovrstnih preiskav na leto," pojasnjuje Gorazd Rudolf s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko. Tako je delež odkritih plodov z downovim sindromom porasel s šestih odstotkov leta 1981 na več kot 85 odstotkov v zadnjih letih.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.